metode in delavnica za muzeje, arhive in knjižnice
Ljubljana, 27. 11. 2026
Vabimo vas na skupno srečanje Slovenskega muzejskega društva,Arhivskega društva Slovenije inZveze bibliotekarskih društev Slovenije UPRAVLJANJE TVEGANJ V ZBIRKAH metode in delavnica za muzeje, arhive in knjižnice. Srečanje bo potekalo 27. novembra 2026 v Narodnem muzeju Slovenije (Maistrova ulica 1) . Kotizacija za člane navedenih društev: brezplačno.Kotizacija za nečlane (v prostoru): 30 EUR. Vsi udeleženci bodo prejeli potrdilo o udeležbi.
Annelies Cosaert je konservatorka-restavratorka, ki je z odliko (cum laude) diplomirala na Univerzi v Antwerpnu, pri čemer se je specializirala za steklo, kovine, keramiko ter arheološke predmete. Od leta 2021 je znanstvena sodelavka v Enoti za trajnost pri Royal Institute for Cultural Heritage (Bruselj, KIK-IRPA), kjer dela na projektih, ki povezujejo ustrezne pogoje hrambe z zmanjševanjem porabe energije v ustanovah varstva kulturne dediščine. Med drugim sodeluje pri Climate2Preserv, štiriletni raziskovalni projekt, ki razvija protokol za pomoč kulturnim institucijam pri raziskovanju strategij za varčevanje z energijo, ter pri Resilient Storage, pilotnem projektu na področju cenovno dostopnih izboljšav za depoje malih in srednje velikih muzejev. Pred prihodom v KIK-IRPA je tri leta delovala kot raziskovalna sodelavka v pobudi Managing Collection Environments pri Getty Conservation Institute v Los Angelesu. Tam je izvedla oceno stanja zbirke, analizo tveganja in okoljsko oceno za Government Museum and Art Gallery v Chandigarh-u (Indija) ter koordinirala mednarodno usposabljanje in raziskave o orodjih za preventivno varovanje. V zgodnejši karieri je delala na področju registracije, konservatorskih posegov in načrtovanja depojev v gradu Gaasbeek in v Studiju Wim Delvoye. Predava in vodi predavanja mednarodno, tudi za ICCROM, Getty Conservation Institute in Univerzo v Antwerpnu.
Analiza tveganja je temelj preventivne konservacije. Ker imajo ustanove omejen čas, osebje in proračun, ne morejo hkrati reševati vseh težav; analiza tveganja jim zato pomaga določiti, kje začeti. Obstaja več metod, na primer Wallerjev CPRAM, metoda ABC in QuiskScan. Vse gradijo na desetih dejavnikih propadanja in obravnavajo samo tveganje: kako potuje do zbirke (tj. pot ali poti, po katerih pride do izpostavljenosti), ter kakšen učinek lahko ima. Kljub temu se metode med seboj razlikujejo po obsegu, stopnji podrobnosti, času in strokovnem znanju, ki jih zahtevajo, ter po vrsti rezultatov, ki jih zagotavljajo. Predstavitev primerja te pristope in obravnava, kaj lahko in česa ne moremo pričakovati od analize tveganja: katere vrste vprašanj rešuje, kako sistemi točkovanja izražajo resnost tveganja ter kako je mogoče rezultate pretvoriti v prednostne naloge. Predstavi tudi pristop, razvit v KIK-IRPA, ki opredeljuje tri ravni: upravljanje zbirke, stavbo in zbirni prostor. Predavanje se zaključi s kratkim kvizom za utrjevanje in preverjanje pridobljenega znanja.
V delavnici udeleženci pristop KIK-IRPA uporabijo v praksi. Delo poteka v skupinah: vsaka skupina oceni določen zbirni prostor. Udeleženci skozi vrsto usmerjenih vprašanj ocenijo prostor, ga dokumentirajo s fotografijami ter ovrednotijo dejavnike, ki tveganje zmanjšujejo in dejavnike, ki ga povečujejo. Nato vsaka skupina predstavi svoje ugotovitve preostalim udeležencem, sledi pa skupna razprava za vsak prostor: katera tveganja najbolj izstopajo, kaj bi bilo mogoče izboljšati in kje je smiselno začeti. Po koncu delavnice bodo udeleženci znali izvesti strukturirano oceno tveganj za zbirni prostor ter rezultate pretvoriti v prednostne naloge. Metoda se lahko uporablja za kateri koli zbirni prostor in se ponovi v lastnih ustanovah. Udeleženci naj prinesejo: prenosni računalnik in pametni telefon (za fotografiranje zbirnega prostora).
