Vabimo vas na strokovno srečanje Dan visokošolskih knjižnic Visokošolske knjižnice v spremenjenem akademskem okolju: od zbirk do storitev znanja ki bo potekalo 25. novembra 2026 v Veliki dvorani na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Visokošolske knjižnice delujejo v akademskem okolju, ki ga zaznamujejo hitre tehnološke spremembe, razvoj umetne inteligence, odprta znanost, novi načini raziskovanja in študija ter spreminjajoča se pričakovanja uporabnikov. Njihova vloga zato vse bolj presega tradicionalno skrb za knjižnične zbirke in dostop do informacij. Sodobna visokošolska knjižnica postaja prostor in partner pri ustvarjanju, upravljanju, vrednotenju, posredovanju in ohranjanju znanja. Knjižničarji sodelujejo pri podpori raziskovalnega procesa, upravljanju raziskovalnih podatkov, odprtem dostopu, razvoju informacijske in podatkovne pismenosti, uporabi novih tehnologij ter zagotavljanju kakovostnih informacijskih storitev za študente, visokošolske učitelje in raziskovalce. Na strokovnem srečanju bomo zato razmišljali o tem, kako se v spremenjenem akademskem okolju spreminjajo vloga, naloge in storitve visokošolskih knjižnic. Predstavljene bodo izkušnje, dobre prakse in novi pristopi, ki kažejo, kako lahko knjižnice svoje strokovno znanje še tesneje povežejo s potrebami izobraževalnega in raziskovalnega okolja. Vabljeni, da skupaj razmislimo, kakšne so in kakšne naj bodo visokošolske knjižnice prihodnosti.
Kotizacija za člane področnih društev:brezplačno Kotizacija za nečlane:50 EUR
Rok za prijavo: 16. november 2026. Vsi udeleženci bodo prejeli potrdilo o udeležbi.
Obrazovna uloga visokoškolskih knjižničara oduvijek je bila sastavni dio njihove profesionalne djelatnosti, no razvoj generativne umjetne inteligencije (UI) otvara njezinu novu dimenziju, proširujući njezin sadržaj i stvarajući mogućnosti snažnijeg uključivanja knjižničara u visokoškolsko obrazovanje (Bruce, 2003; ACRL, 2016, 2026). Upravo informacija, kao temeljni predmet proučavanja knjižnične i informacijske znanosti, te postojeća znanja i kompetencije knjižničara u njezinu pronalaženju, vrednovanju, organizaciji i odgovornoj uporabi dobivaju dodatnu važnost u okružju generativne UI. Na tim se temeljima razvija i informacijska pismenost, koja kao svojevrsna metapismenost 21. stoljeća povezuje digitalnu, podatkovnu i medijsku pismenost te pismenost u području UI-ja. U vremenu u kojem halucinacije, dezinformacije i pitanje vjerodostojnosti informacija postaju sve izraženiji izazovi, navedene kompetencije knjižničara mogu pružiti polazište za razvoj i provedbu obrazovnih programa pismenosti u području UI-ja. U izlaganju će se razmotriti kako pismenost u području UI proširuje postojeću obrazovnu ulogu visokoškolskih knjižničara te otvara mogućnosti njihova aktivnijeg uključivanja u poučavanje i razvoj kompetencija sudionika visokoškolskog obrazovanja. Posebna pozornost posvetit će se izazovima oblikovanja i provedbe obrazovnih programa pismenosti u području UI-ja, kao i pitanjima spremnosti knjižničara za njihovu provedbu, potrebnih znanja i kompetencija te mogućnosti njihova daljnjeg profesionalnog razvoja. Na primjeru Sveučilišta u Rijeci prikazat će se mogućnosti uključivanja visokoškolskih knjižničara u razvoj pismenosti u području UI-ja, od sudjelovanja u oblikovanju sveučilišnih smjernica i politika do razvoja kolegija i drugih obrazovnih programa na Pravnom fakultetu u Rijeci. Poseban naglasak stavit će se na knjižničara kao poučavatelja koji, povezujući informacijske vještine s potrebama pojedinih znanstvenih disciplina, pridonosi razvoju kompetencija za kritičko vrednovanje i odgovornu uporabu UI-ja u akademskom okružju. Svrha je izlaganja istaknuti mogućnosti i izazove ostvarivanja obrazovne uloge visokoškolskih knjižničara u razvoju pismenosti u području UI s posebnim naglaskom na potrebu njihova institucionalnog prepoznavanja kao ravnopravnih partnera u oblikovanju i provedbi obrazovnih programa, kurikuluma i sveučilišnih politika usmjerenih na kritičku i odgovornu uporabu UI u visokom obrazovanju.
Uporaba orodij generativne umetne inteligence (genUI) odpira vprašanja o načinih učenja, načrtovanju poučevanja ter preverjanju in vrednotenju znanja v visokošolskem izobraževanju. V prispevku bodo predstavljene možnosti uporabe genUI za poglabljanje razumevanja in spodbujanje samostojnega razmišljanja, tudi s preoblikovanjem študijskih nalog. Obravnavani bodo tudi izzivi, povezani s površinskim učenjem in prepuščanjem miselnega dela tehnologiji. Posebna pozornost bo namenjena priložnostim za razvoj podpornih storitev za visokošolske učitelje in študente, preko katerih se lahko krepi kakovost študija, pismenost pedagogov in študentov na področju umetne inteligence ter hkrati ohranja akademsko integriteto in razvija občutek za odgovorno uporabo novih tehnologij.
Digitalna preobrazba raziskovalnega okolja, razvoj odprte znanosti in vse večja uporaba umetne inteligence spreminjajo vlogo visokošolskih knjižnic ter način zagotavljanja podpore raziskovalcem. Knjižnice postajajo pomembni partnerji pri upravljanju raziskovalnih rezultatov, zagotavljanju kakovostnih metapodatkov in izpolnjevanju zahtev odprte znanosti.
V sistemu dCOBISS je na voljo storitev za elektronsko oddajo zahtevkov raziskovalcev knjižnicam za potrebe odprte znanosti. Preko enotnega obrazca lahko raziskovalci oddajajo zahteve za bibliografsko obdelavo raziskovalnih rezultatov, dopolnjevanje metapodatkov ter urejanje podatkov, povezanih z odprtim dostopom in drugimi elementi odprte znanosti. Storitev omogoča učinkovitejšo komunikacijo med raziskovalci in knjižnicami, večjo sledljivost postopkov ter predstavlja nov model sodelovanja med raziskovalcem, knjižnico in nacionalno infrastrukturo odprte znanosti.
Prispevek bo predstavil zasnovo storitve, njeno vključitev v obstoječe bibliografske in raziskovalne informacijske sisteme ter prve izkušnje z njeno uporabo. Posebna pozornost bo namenjena uporabi umetne inteligence, ki je že vključena v rešitev in omogoča pomoč pri pridobivanju bibliografskih metapodatkov iz priloženih publikacij ter s tem zmanjšuje administrativno obremenitev raziskovalcev in knjižničarjev. Predstavljena storitev ponazarja, kako lahko sodobne knjižnice z digitalnimi rešitvami in umetno inteligenco učinkoviteje podpirajo raziskovalce ter prispevajo k uresničevanju načel odprte znanosti.
Prispevek najprej obravnava materialni in energijski odtis digitalnih podatkov, ki so pogosto dojeti kot trajnostni, nematerialni in brezplačni. V nadaljevanju je predstavljena povezava s knjižnicami, digitalnim gradivom, odprtimi raziskovalnimi podatki in elektronskimi arhivi. Avtorica analizira razlike in podobnosti med digitalnim spominom nekega obdobja ter digitalnimi odpadki istega časa. Predstavljen je pojem življenjskega cikla gradiva, ki se ne zaključi s trajnim hranjenjem vedno večjih količin digitalnih podatkov. Besedilo odpira vprašanja o tem, kateri podatki so vredni shranjevanja in kateri ne. In kaj storiti z vedno večjimi količinami podatkov, ki jih generira umetna inteligenca - je tudi to treba vse shraniti?
Raziskovalni podatki postajajo pomemben rezultat znanstvenega dela in ključna sestavina odprte znanosti, zato se visokošolske knjižnice vse pogosteje soočajo z vprašanjem njihovega evidentiranja. Čeprav so bibliografski sistemi tradicionalno zasnovani predvsem za obravnavo publikacij, sodobno raziskovalno okolje zahteva vključevanje raznovrstnih raziskovalnih izidov, med katerimi imajo raziskovalni podatki posebno mesto. Prispevek bo predstavil ključne izzive bibliografske obravnave raziskovalnih podatkov, kot so določanje statusa podatkov kot raziskovalnega rezultata, zagotavljanje ustreznih metapodatkov ter povezovanje podatkovnih zbirk z raziskovalnimi objavami. Na primeru praks Univerzitetne knjižnice Univerze na Primorskem bo prikazano, kako lahko knjižnice podpirajo raziskovalce pri upravljanju raziskovalnih podatkov, prispevajo k njihovi večji vidnosti in ponovni uporabi ter krepijo raziskovalno infrastrukturo.
V zadnjih dveh desetletjih so visokošolske knjižnice pomembno prispevale k uveljavljanju odprtega dostopa do znanstvenih publikacij. Z razvojem odprte znanosti se njihova vloga vse bolj širi tudi na področja raziskovalnih podatkov, podatkovne pismenosti, raziskovalnih infrastruktur ter podpore raziskovalcem skozi celoten življenjski krog raziskave. Tradicionalne kompetence knjižnic na področju organizacije znanja, metapodatkov, dostopnosti informacij in usposabljanja uporabnikov tako dobivajo nov pomen v okolju, kjer postajajo raziskovalni podatki pomemben raziskovalni rezultat in temelj za preglednost, ponovljivost ter uporabljivost raziskav.
Prispevek bo iz perspektive Arhiva družboslovnih podatkov (ADP) osvetlil vlogo visokošolskih knjižnic pri uresničevanju načel FAIR in zahtev odprte znanosti. Predstavljene bodo izkušnje s področja ravnanja z raziskovalnimi podatki, sodelovanja s podatkovnimi repozitoriji ter podpore raziskovalcem pri pripravi, dokumentiranju, hrambi in deljenju raziskovalnih rezultatov. Posebna pozornost bo namenjena razvoju novih storitev knjižnic, ki presegajo tradicionalno podporo znanstvenim publikacijam in vključujejo svetovanje, usposabljanje ter podporo pri ravnanju z raziskovalnimi podatki.
V tem procesu postaja vse pomembnejše sodelovanje med knjižničarji in podatkovnimi strokovnjaki, ki se uveljavljajo kot eden ključnih novih poklicnih profilov odprte znanosti. S svojim delovanjem na presečišču raziskovanja, ravnanja s podatki in sodelovanja z digitalnimi infrastrukturami povezujejo raziskovalce, knjižnice, repozitorije, informacijske službe in vodstva organizacij ter prispevajo k zagotavljanju kakovosti, dostopnosti, uporabljivosti in dolgoročne trajnosti raziskovalnih podatkov.
Prispevek bo odprl razmislek o prihodnjih izzivih in priložnostih visokošolskih knjižnic v digitalnem akademskem okolju, kjer uspešno izvajanje odprte znanosti vse bolj temelji na povezovanju različnih strokovnih profilov, razvoju novih kompetenc in vzpostavljanju trajnostnih podpornih storitev za raziskovalno skupnost. Visokošolske knjižnice se v tem kontekstu vse bolj uveljavljajo kot pomembne partnerice pri prehodu od odprtega dostopa do raziskovalnih člankov k odprtim in ponovno uporabnim raziskovalnim podatkom ter kot ključni deležnik pri oblikovanju sodobnega ekosistema odprte znanosti.
Prispevek temelji na izkušnjah Arhiva družboslovnih podatkov ter na ugotovitvah priročnika Spoznaj FAIR (Sonja Bezjak, ur., 2024), ki odprto znanost obravnava kot skupno odgovornost raziskovalcev, knjižničarjev, podatkovnih strokovnjakov, repozitorijev in raziskovalnih organizacij.
Katere vidike visokošolskih knjižnic so v zadnjih petindvajsetih letih raziskovali študenti in kako se raziskovanja učijo danes? Prispevek bo najprej predstavil pregled zaključnih del študentov Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, ki so med letoma 2000 in 2026 obravnavala visokošolske knjižnice, s poudarkom na uporabnikih in storitvah. Pokazal bo, katere teme so bile zastopane in kako so se skozi čas spreminjale.
V drugem delu bodo predstavljeni rezultati anketne raziskave o informacijskih praksah študentov, uporabi orodij umetne inteligence in vlogi visokošolskih knjižnic, izvedene leta 2026 v okviru Raziskovalnega seminarja. Na kratko bo predstavljeno tudi, kako na Oddelku študente usposabljamo za raziskovanje, kako se raziskovanja učijo s praktičnim delom ter s katerimi izzivi se pri tem srečujejo.
Prispevek predstavlja Skriptarnico, spletno učno zbirko, razvito v okviru pilotnega projekta NOO Z odprtim dostopom do vseživljenjskega izobraževanja (ODVIj), ki je potekal v obdobju 2023–2025 pod okriljem Oddelka za raziskovalno dejavnost in umetnost UM ter UKM. Projekt je povezoval področja odprte znanosti, vseživljenjskega izobraževanja in odprtih izobraževalnih virov.
Skriptarnica predstavlja spletno okolje za zbiranje, urejanje in dostop do učnih gradiv ter s tem prispeva k širši dostopnosti znanja in izobraževalnih vsebin. Namenjena je zagotavljanju lažjega in tudi odprtega dostopa do učnih gradiv ter predstavlja podporo študentom pri študiju in posameznikom pri vseživljenjskem učenju. Z možnostjo dostopa do izobraževalnih vsebin na enem mestu prispeva k dostopnejšemu pridobivanju in nadgrajevanju znanja ter sledi načelom odprtega izobraževanja in odprte znanosti. Je rezultat medsebojnega sodelovanja knjižničarjev vseh knjižnic Univerze v Mariboru.
V prispevku bo predstavljen razvoj Skriptarnice, njena vloga v okviru projekta ODVIj ter možnosti, ki jih ponuja študentom in drugim uporabnikom pri samostojnem učenju, študiju in vseživljenjskem izobraževanju. Predstavitev izpostavlja tudi ključne dosežke projekta ODVIj na področjih promocije odprte znanosti na Univerzi v Mariboru, odprtih izobraževalnih virov in vzpostavljanja skupnosti ‒ ambasadorjev odprte znanosti. Projektni rezultati so bili prepoznani tudi z nacionalno nagrado ED.VITA 2025 za dosežke na področju trajnostnosti v visokem šolstvu v kategoriji Upravljanje, ki temelji na prepričanju, da ima izobraževanje ključno vlogo pri oblikovanju trajnostne prihodnosti.
Skriptarnica tako predstavlja konkreten primer, kako lahko knjižnice s podporo odprti znanosti prispevajo k širši dostopnosti znanja ter podpirajo študente in posameznike pri njihovem vseživljenjskem izobraževanju.
Prispevek obravnava celovit pristop k sistemskemu zagotavljanju temeljne študijske literature v Knjižničnem informacijskem sistemu Univerze v Mariboru (KISUM), ki ga narekujejo posodobljeni zakonski okviri in zaostreni standardi notranjega upravljanja kakovosti v visokem šolstvu.
Prispevek analizira zakonska določila ter predstavi postopke ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za visokošolske knjižnice Univerze v Mariboru (UM). Na podlagi teh evalvacij so bile za knjižnice izdane uradne odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje knjižnične javne službe, kar je služilo kot ključno izhodišče za identifikacijo vrzeli ter oblikovanje predlogov strateških rešitev na ravni univerze.
Kot neposreden odziv na zakonodajne zahteve in ugotovljeno stanje prispevek osvetljuje postopke za vzpostavitev spletne učne zbirke Skriptarnica UM ter pripravo pravilnika o študijskem gradivu UM.
Ključni korak k institucionalizaciji teh procesov pa predstavlja vključitev teh vsebin v krovni dokument Procesi zagotavljanja kakovosti študijskih programov na UM. S tem ko je zagotavljanje študijske literature integrirano neposredno v postopke načrtovanja, spreminjanja in periodičnih notranjih evalvacij študijskih programov, se knjižnična dejavnost dokončno umešča kot nepogrešljiv steber v zaprti zanki zagotavljanja kakovosti (PDCA-krog) celotne univerze.
Vloga visokošolskih knjižnic se v zadnjih letih izrazito spreminja in presega tradicionalne okvire knjižnične dejavnosti. Sodobna visokošolska knjižnica ni več zgolj podporna ali infrastrukturna dejavnost, temveč postaja aktiven partner pri izobraževanju, raziskovanju, odprti znanosti in drugih dejavnostih visokošolske ustanove. Tem spremembam pa sistemska umestitev knjižnic in kadrovski okviri ne sledijo vedno dovolj hitro. Takšen premik zahteva tudi ponoven razmislek o položaju in razvoju knjižničnega kadra. Nove in spremenjene strokovne vloge zahtevajo ustrezne kompetence, sistematičen profesionalni razvoj ter ureditev delovnih mest, ki bo odražala dejansko zahtevnost in vsebino dela. Posebno pozornost je treba nameniti bibliotekarjem, ki neposredno sodelujejo v pedagoškem in raziskovalnem procesu. Prispevek bo odprl vprašanje, ali obstoječi sistemski in kadrovski okviri omogočajo nadaljnji razvoj visokošolskih knjižnic ter katere spremembe so potrebne, da bodo lahko le-te tudi v prihodnje uresničevale svojo vlogo pomembnega partnerja pri izobraževalnem in raziskovalnem procesu.
* Plačila kotizacije je oproščen en avtor prispevka.
