Izvlečki

dr. Ivan Svetlik
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede 

SODOBNI IZZIVI PROFESIONALIZMU 

V prispevku bomo izhajali iz pojmovanja poklicev in profesij, kakor se je uveljavilo v industrijski družbi. Ta pojmovanja bomo soočili s sodobnimi razvojnimi spemembami, ki jih prinaša poindustrijska oziroma informacijska družba. Poseben poudarek bo dan vplivom, ki jih imajo na profesije: povečevanje prožnosti trga delovne sile, nove tehnologije, (de)regulacija gospodarske in javne sfere, globalizacija in pojavljanje virtualnih organizacij in podobno. Vprašanja bodo naslovljena tudi na bibliotekarsko profesijo.

Zdenka Petermanec,
dr. Boris Snoj
Univerza v Mariboru, Ekonomsko poslovna fakulteta 

KAKOVOST KNJIŽNIČNIH STORITEV – PREPUSTIMO SODBO UPORABNIKOM! 

Prispevek želi vzpodbuditi knjižničarje, da pričnejo razmišljati o svoji novi vlogi, ki so jim jo, ne da bi jim dovolili razmišljati o tem, na hitro dodelili: čas novih informacijskih tehnologij, zlasti omrežij, globalizacija ponudbe, inovativnost, številni konkurenti, predvsem pa uporabniki s svojimi pričakovanji in zahtevami.
Knjižnica se torej pojavi na posebnih trgih. Opredeliti skuša njihovo delovanje, ciljne skupine, ki se na njih pojavljajo, in različne storitve, ki jih ti trgi ponujajo.
Te so pogojene z raznovrstnimi potrebami možnih in dejanskih odjemalcev. S tem sva že opredelila tri značilne dimenzije delovanja knjižničnega trga.
Da bi knjižničarji svoje delo dobro opravili, moramo stremeti k izboljšanju kakovosti za kar so nam potrebna temeljna marketinška znanja. Raziskave namreč kažejo, da sodi zahteva po vrhunski kakovosti storitev med najpomembnejše strateške prioritete tistih storitvenih organizacij, ki želijo biti dolgoročno uspešne. V knjižnicah pa do nedavnega nismo čutili neizprosnih tržnih pogojev, neposredno nismo bili odvisni od uspešne menjave storitev.
Danes postajajo ključna kvalifikacija v trženju psihosocialne sposobnosti izvajalcev storitev (osebnostne, komunikativne, motivacijske, učenje, prepoznavanje vedenjskih značilnosti obiskovalcev ...).
Izboljšanje uspešnosti delovanja knjižnic je odvisno od številnih zunanjih in notranjih dejavnikov, npr. od stopnje avtonomije pri odločanju, njihovega statusa itd. Bistveno je odvisno od tega, kako odjemalci zaznavajo kakovost knjižničnih storitev. Koncept kakovosti moramo razgraditi, saj imamo tako več možnosti za konkuriranje.
V okviru celovitega managementa kakovosti ima usodno vlogo njeno merjenje. Lahko ga izvedemo z različnimi indikatorji uspešnosti, metodami in modeli. Kadar imamo na voljo objektivno merljive velikosti, na osnovi katerih lahko oblikujemo standarde ter postopke nadzora, je vrednotenje lažje izvesti.
Žal pa v knjižničarstvu dimenzij t.i. "mehke kakovosti", kot so: zaupanje, empatičnost, prijaznost, strokovnost, zanesljivost, odzivnost, pripadnost, imidž ... ne moremo standardizirati. Celotna kakovost je torej zmes objektivnega in subjektivnega. Njen končni razsodnik pa je vedno obiskovalec knjižnice oz. uporabnik njenih storitev.

mag. Alenka Kavčič Čolić
Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Centralna ekonomska knjižnica 

VPLIV ORGANIZACIJSKE STRUKTURE KNJIŽNICE NA KAKOVOST NJENEGA DELOVANJA 

Sodobne organizacije vse več opuščajo hierarhični in birokratski tip organizacijske strukture in prevzemajo druge bolj fleksibilne oblike, ki jim omogočajo kakovostnejše poslovanje in hitrejše prilagajanje poslovnemu okolju. Taka organizacija je tudi knjižnica, ki za svoje uspešno in kakovostno delovanje, predvsem kot informacijsko središče, mora biti odprta in prilagodljiva okolju v katerem deluje. Ko je knjižnica v sestavi druge organizacije, bodisi izobraževalne, raziskovalne ali državne ustanove, tako kot pri drugih oddelkih v sami organizaciji, je precej opazen vpliv in celo prihaja do preslikave organizacijske strukture matične ustanove. Če je matična organizacija knjižnice, konzervativno-hierarhična ali birokratska, je povsem v nasprotju z naravo in vsebino dela same knjižnice, kar lahko vpliva na zmanjšanje učinkovitosti in kakovosti njenega poslovanja. V naslednjem članku skušam predstaviti, kako se v teh primerih z reorganizacijo knjižnice lahko izboljša njeno delovanje.

dr. Matjaž Žaucer
Centralna tehniška knjižnica, Ljubljana 

ZUNANJE IZVAJANJE DEJAVNOSTI ZA KNJIŽNICE 

Prožnejše knjižnice se tako kot vse druge organizacije prilagajajo razmeram v okolju, saj lahko le tako uspešno in učinkovito delujejo. V razmerah, ko okolje od njih pričakuje "več za manj", se reorganizirajo in iščejo načine zmanjševanja stroškov. Eden od takih ukrepov je zunanje izvajanje dejavnosti. Članek razpravlja o možnostih zunanjega izvajanja dejavnosti v knjižnicah, o večji kakovosti dela zaradi osredotočenosti na bistvene dejavnosti in podaja nekaj izkušenj na tem področju.

Jadranka Matić Zupančič
Knjižnica Mirana Jarca, Novo mesto 

POTREBE GLUHIH IN NAGLUŠNIH KOT IZHODIŠČE ZA OBLIKOVANJE STORITEV JAVNE KNJIŽNICE 

V referatu poskušam predstaviti specifične potrebe gluhih in naglušnih oseb ter njihov odnos do knjižnično-informacijskih storitev, ki jih ponuja javna knjižnica.
Vse bolj vidno se kaže potreba po spoznavanju znakovnega jezika gluhih in naglušnih oseb, saj se bodo knjižničarji, knjižnice, ki bodo želeli poskrbeti za tovrstne uporabnike morale usposobiti za čimboljšo in nemoteno komunikacijo z uporabniki, ki potrebujejo nekoliko bolj specifično storitev.

Barbara Kovář
Mariborska knjižnica, Maribor 

PREDSTAVIMO SE JAVNOSTI: SPLET KANALOV KOMUNICIRANJA V SPLOŠNI KNJIŽNICI 

Tržno komuniciranje je element marketinga, brez katerega ni moč uspešno uresničevati razvojne strategije neke organizacije. Oglaševanje, odnosi z javnostmi, pospeševanje ponudbe, publiciteta, osebni stiki ... so kanali tržnega komuniciranja. Z njihovo optimalno kombinacijo predstavljamo svojo ponudbo, oblikujemo podobo organizacije v javnosti in pridobivamo nove uporabnike naših proizvodov in storitev.
Splošne knjižnice, ki kot informacijski centri ponujajo raznovrstne storitve – izposoja knjižničnega gradiva, posredovanje informacij, različne oblike dejavnosti in prireditev za posamezne ciljne skupine uporabnikov, lahko pri organizaciji in uvajanju teh storitev učinkovito vključujejo prav vse kanale komuniciranja.
V prispevku opisujem splet marketinških aktivnosti – kanalov komuniciranja in njihovo vključevanje ter uporabo pri izvajanju različnih oblik dejavnosti v splošni knjižnici.

Sabina Fras
Mariborska knjižnica, Maribor 

ODNOSI Z JAVNOSTMI OZIROMA ORGANIZIRAN PRISTOP K OBLIKOVANJU IDENTITETE KNJIŽNICE 

Odnosi z javnostmi so v neprofitnih ustanovah način komuniciranja, ki se ga največkrat poslužujemo spontano. V primeru, ko uporabljamo določene elemente odnosov z javnostmi zavestno, organizirano in načrtno, ustvarjamo identiteto neke ustanove.
Identiteto knjižnice fizično ustvarjamo sami – nanjo lahko uplivamo – s celostno podobo in celostno osebnostjo ustanove.
Pri oblikovanju identitete ima posebno vlogo letno/poslovno poročilo, ki na enem mestu predstavlja osnovne elemente celostne podobe.
V profitnih firmah podatke zanj pripravljajo čez celo leto oz. jih v skladu z zastavljenimi cilji analizirajo in vrednotijo. V svetu denarja in delnic letno poročilo ni samo podajanje nerazumljivih statističnih preglednic, ampak predstavitev duše podjetja oz. organizacije. Prav zato je letno poročilo najpomembnejši komunikacijski dokument podjetja oz. ustanove.
V večini podjetij je priprava letnega poročila ena izmed važnejših nalog oddelka za odnose z javnostmi.
Kakšno vlogo ima letno poročilo v svetu neprofitnih organizacij? Predstavlja le delovno gradivo ali pa se vse bolj zavedamo njegove moči in sporočilnost? Je nujno zlo ali (iz)redna priložnost?

Karmen Štular Sotošek
Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 

ZAPOSLENI V "PRVIH VRSTAH" KOT NAJPOMEMBNEJŠI ELEMENT TRŽNEGA KOMUNICIRANJA V KNJIŽNICAH 

Referat v uvodu predstavi sodobni marketinški koncept, ki si za svoj naravni biotop izbira storitvene dejavnosti, kamor sodijo tudi knjižničarsko-informacijska središča. Najpomembnejša posebnost storitve je človeški faktor, zato osrednjo pozornost namenim tistemu elementu promocijske oz. komunikacijske strategije, ki zadeva komunikacijsko vlogo knjižničarskega osebja, ki neposredno izvaja storitev. Njihov proces izvedbe storitev pomembno določa kvaliteto storitev celotne organizacije. Da bi čim bolj nazorno podčrtala vlogo ljudi v procesu ponudbe storitev, orišem pomen tržnega komuniciranja kot enega osnovnih elementov marketinškega spleta. Ugotovitve in posnemanja vredne metode črpam iz del tujih avtorjev in znanj podiplomskega študija tržnega komuniciranja na Univerzi v Ljubljani.

dr. Jadranka Lasić-Lazić
mag. Aida Slavić
Univerza v Zagrebu, Filozofska fakulteta, Oddelek za informacijske znanosti, Hrvaška 

OBRAZOVANJE KAO TEORIJSKO I PRAKTIČNO PITANJE 

Autorice će govoriti o obrazovanju posebno u kontekstu otvaranja preko ECTS sustava prijenosa bodova i mogućnosti suradnje Hrvatskih i Slovenskih obrazovnih institucija i svih sudionika u obrazovanju informacijskih stručnjaka-bibliotekara.
Međunarodna suradnja i razmjena studenata i profesora zahtijevaju programe koji bi bili transparenti i interesantni osmišljeni na suvremenim tendencijama u obrazovanju informacijskih stručnjaka, okrenuti potrebama tržišta i "pokretljivi" unutar područja. ECTS potiče partnerstvo i kvalitetu kroz stalnu evaluaciju predmeta i predavača. Na kraju autorice će govoriti i o koncepciji dodiplomskog studija bibliotekarstva u Hrvatskoj te predložiti "informacijski paket za razmjenu" u kojem bi se detaljno naveo sadržaj predmeta, način realizacije, metode poučavanja, broj bodova, predznanje koje je potrebno, način ispitivanja i literatura.

Polona Vilar
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo 

IZOBRAŽEVANJE IN NAČRTOVANJE KARIERE BIBLIOTEKARJEV V VELIKI BRITANIJI 

Prispevek bo govoril o izobraževanju in načrtovanju kariere bibliotekarjev v Veliki Britaniji, temeljil pa bo na obisku londonske City University, Information Science School ter Longborough University, Department of Information Science.                

dr. Irena Marinko
Leila d.o.o., Ljubljana

IZOBRAŽEVANJE BIBLIOTEKARJEV TUDI ZA KARIERO V GOSPODARSTVU 

Diplomirani bibliotekarji se najpogosteje zaposlijo na področju knjižničarstva ter v osnovnem, srednjem in visokem šolstvu. Veliko možnosti in potreb za zaposlitev bibliotekarjev pa je tudi v gospodarstvu – industriji, trgovini, financah, zavarovalništvu itd. Avtorica raziskuje možnosti zaposlovanja bibliotekarjev v specialnih knjižnicah in informacijskih centrih v gospodarstvu ter navaja druga delovna mesta, za katera so diplomirani bibliotekarji usposobljeni glede na vsebino predmetov, ki jih poslušajo tekom visokošolskega študija.
Podatki o možnostih zaposlovanja bibliotekarjev v specialnih knjižnicah in podatki o delovnih mestih, so pridobljeni s pomočjo ankete in statističnih podatkov, zbranih v Narodni in univerzitetni knjižnici. Znanja bibliotekarjev za opravljanje drugih del v gospodarstvu pa so prikazana s pomočjo primerjalne analize vsebine predmetov in opisa delovnih mest.

Maja Božič
Urška Fabjan
Veronika Potočnik
Mojca Trtnik
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, študentke Oddelka za bibliotekarstvo 

RAZMIŠLJANJA IN PRIČAKOVANJA ŠTUDENTOV BIBLIOTEKARSTVA O BODOČI PROFESIONALNI KARIERI 

Študij bibliotekarstva ne pomeni le poslušati predavanj, hoditi na vaje ter se na koncu študijskega leta naučiti za izpit. Za ta študij se je vsak odločil iz svojevrstnega razloga. Nas je zanimal razlog, ki je bil povod za vpis na oddelek za bibliotekarstvo ter mišljenje študentov o bodoči izobrazbi; kakšen položaj jim bo le-ta nudila v prihodnosti. Da bi bil prikaz slikovitejši, bomo predstavile mnenja "brucov", študentov 4. letnika ter mladih bibliotekarjev, ki so že diplomirali in nekaj let opravljajo svoj poklic. 

Violetta Botazzo
Ministrstvo za finance, Ljubljana 

NOVI POKLICI V KNJIŽNIČNI INFORMACIJSKI SFERI 

Članek govori o vplivu informacijsko-komunikacijske in mrežne računalniške tehnologije na spremembe v knjižničnem poslovanju in odpiranju novih možnosti za razvoj stroke in diferenciacijo knjižničarskega poklica. Marsikdo je pri uvajanju možnosti za razvoj stroke in samo vprašanje časa kdaj bo knjižničarski poklic postal poklic preteklosti. Uporabniki bodo preko Interneta sami iskali in pridobivali želene informacije, a knjige si bodo nabavljali kar v elektronskih knjigarnah.
Resničnost je prav nasprotna. Uporabniki od knjižničarjev zahtevajo vse bolj kompleksne poizvedbe, hitrejši in bolj kvaliteten servis 24 ur na dan, posredovanje dokumentov direktno v računalnik ali na delovno mizo ipd. Po drugi strani hiter razvoj znanosti zahteva od knjižničarja hitro spremljanje razvijajoče se stroke ter permanentno in polivalentno usposabljanje. Uvajanje digitalizacije gradiv in tovrstno usmerjeno prihodnost razvoja knjižnic od knjižničarja zahteva poznavanje kompliciranega protokola hypertexta, grafično dizajniranje, marketinški pristop in predvsem komunikativnost ter absolutno akceptiranje sprememb, ki jih prinaša tehnološki razvoj.
Zato so v razvitem svetu že uveljavljeni novi poklici, ki ponujajo zbirne informacije uporabnikom na profesionalen način v obliki različnih servisnih storitev in izdelkov. To niso univerzalni posredovalci informacij, ampak so to usposobljeni profesionalci za iskanje informacij in specialisti za posamezna področja.

mag. Primož Južnič
Univerza v Ljubljani, Računalniški center Univerze 

POMEN RAZISKOVALNEGA DELA ZA PROFESIONALNO DELO V BIBLIOTEKARSTVU 

Raziskovalno delo ni omejeno le na tiste, ki se poklicno udejstvujejo na področju znanosti. Raziskovalno delo, kar vsebuje dvoje: raziskovalni pristop in raziskovalne metode, je del profesionalnega dela na vseh področjih. To je posebej pomembno za bibliotekarstvo, saj je zanj dolgo veljalo, da je poklic, čigar smisel je predvsem servisna ali pomožna dejavnost. Sodobni razvoj bibliotekarstva v marsičem podira te stereotipe, a vendar ta proces ni enostaven ne premočrten.
Pomembno vlogo pri tem razvoju ima vse večja uveljavitev raziskovalnega dela. V besedilu so prikazani različni raziskovalni pristopi in metode, ki so pomembni za nadaljni razvoj bibliotekarstva. Prikaz sicer izhaja iz mednarodnih izkušenj, predvsem iz bibliotekarsko razvitih dežel, vendar je prilagojen tistemu, kar bi bilo možno in zaželjeno izpeljati tudi v Sloveniji.

Pierre Marie Belbenoit Avich
Knjižnica Univerze Lyon I, Francija

EVOLVING RESEARCH TOOLS AND TECHNIQUES (FOR THE LITERATURE) 

In the last few years, the way people have searched for information online has changed drastically. And yet, further reaching changes are possibly to come. Several new ways of obtaining information – in document form or not – are now becoming visible on the horizont and these will affect both the intermediary and the end-user.
Our way of thinking will have do undergo a complete change of paradigm. For the Internet user, the most important issue would not be the product itself but the new possiblilities, creating a web of opportunities.
This paper analyses several new ways of accessing information; term mapping as a possible replacement for using old fashioned thesauri, creating a new non-linear way of intuitive reading. A new kind of knowledge network will evolve, creating unsuspected channels and evironments.

dr. Tatjana Aparac-Jelušić
Univerza v Zagrebu, Filozofska fakulteta, Oddelek za informacijske znanosti, Hrvaška 

ZNANSTVENI I STRUČNI ČLANCI U KNJIŽNICI I VJESNIKU BIBLIOTEKARA HRVATSKE: POKUŠAJ USPOREDNE ANALIZE ZNANSTVENOG DOPRINOSA U KNJIŽNIČARSTVU 

U radu će se nastojati odgovoriti na pitanje o doprinosu hrvatskih i slovenskih stručnjaka unapredjivanju knjižnične teorije i prakse, o dodirima i mogućim utjecajima te utjecajima inozemne literature na knjižničarstvo u malim sredinama.
Autorica će analizirati znanstvene i stručne članke u dvama vodećim časopisima u Hrvatskoj i Sloveniji:Vjesniku bibiotekara Hrvatske i Knjižnici. Poseban interes bit če usmjeren na utvrdjivanje zastupljenosti pojedinih tema/područja, na osnovi čega će se zaključivati o razvoju discipline. Nadalje, autorica će analizirati u kojoj su mjeri hrvatski knjižnični stručnjaci objvljivali u Knjižnici, a slovenski u Vjesniku bibliotekara Hrvatske te citiranost i kocitiranost kako bi se ustanovile moguće veze i utjecaji kako izmedju hrvatskih i slovenskih stručnjaka tako i o utjecajima literature i stručnjaka iz drugih, razvijenijih sredina. 

dr. Darja Piciga
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo 

RAZISKOVALNE METODE V PREUČEVANJU UPORABNIKOV 

Študije uporabnikov knjižničnih in informacijskih sistemov morajo upoštevati splošne zahteve znanstveno-raziskovalnega procesa, ki vključuje naslednje faze: postavljanje raziskovalnih vprašanj oz. opredelitev problema, iskanje in kritičen študij literature, opredelitev raziskovalnih hipotez, načrtovanje raziskovanja, izvajanje raziskovanja, obdelava in interpretacija rezultatov, objava rezultatov. V prispevku so te faze podrobneje razdelane z upoštevanjem specifičnosti študij uporabnikov in ponazorjene s konkretnimi primeri.
Pri izboru posameznih metod je v študijah uporabnikov smiselno aplicirati ustrezno prilagojene sociološke metode, ki so prevladovale v zgodnejših študijah uporabnikov, pa tudi psihološke metode, ki so se uveljavile v zadnjih desetletjih, zlasti s "kognitivnim obratom" v preučevanju procesa iskanja informacij. Prispevek predstavlja možne metodološke pristope v študijah uporabnikov s posebnim poudarkom na psihološki metodologiji.
V zaključku so prikazane najpogostejše težave pri uvajanju študentov bibliotekarstva v empirično preučevanje uporabnikov in na tej osnovi podani predlogi za dopolnitev dodiplomskega in podiplomskega izobraževanja bibliotekarjev.

Majda Steinbuch
II Gimnazija, Maribor 

VLOGA ŠOLSKEGA KNJIŽNIČARJA PRI UVAJANJU DIJAKOV V RAZISKOVALNO DELO NA GIMNAZIJI 

Spremembe, ki nastajajo v slovenskem šolstvu, so med drugim posledica sprememb v razvitem svetu, ki prehaja v poindustrijsko razvojno fazo. Pomemno postane, da se v procesu izobraževanja posamezniki usposobijo za trajno in samostojno pridobivanje znanja, vnašajo se nove, aktivne metode poučevanja in učenja, ki vključujejo tudi raziskovanje. Nastal je učni načrt knjižničnih informacijskih znanj (KIZ), ki zajema vse elemente informacijske pismenosti s poudarkom na uporabi knjižnice. Dijakom postopoma skozi štiri leta šolanja omogočimo usvajanje tistih vsebin, ki so potrebne za samostojno raziskovalno delo. Eden od končnih ciljev gimnazijskega izobraževanja je tudi samostojno pisno delo dijakov, seminarske, maturitetne ali raziskovalne naloge, za kar je potrebno spoznati postopke poizvedovanja in raziskovanja.
Šolski knjižničar ima pomembno vlogo pri uvajanju dijakov v raziskovalno delo. S programom KIZ se šolska knjižnica že od 1. letnika dalje vključi v različne faze raziskovalnega procesa, dijakom in mentorjem lahko pomaga pri izboru teme raziskovanja, pri iskanju, izboru, uporabi in ocenjevanju informacijskih virov, pri dokumentaciji pisanja, ki vključuje citiranje in bibliografijo, ter pri predstavljanju. Knjižničar kot strokovnjak za organizacijo in pridobivanje informacij nastopi skupaj z učitelji, ki so strokovnjaki za posamezna predmetna področja, kot somentor raziskovalnega dela. Zaradi posebnih informacijskih potreb se povezuje z drugimi knjižnicami, zagotavlja medknjižnično izposojo, v šolski knjižnici organizira lokalno zbirko maturitetnih in raziskovalnih nalog, da postanejo javno dostopne.
Na primeru II. gimnazije Maribor so prikazane različne oblike raziskovalnega dela dijakov, ki predstavljajo redne in obvezne oblike dela v procesu izobraževanja, lahko pa so tudi prostovoljne in izbirne, ter vloga šolske knjižnice in knjižničarja kot povezovalnega elementa pri tem delu.

Milena Bon
Gimnazija Poljane, Ljubljana 

VLOGA BIBLIOTEKARJA PRI RAZISKOVALNEM DELU V ŠOLI 

V referatu je prikazan potek celotne priprave dijakov na Gimnaziji Poljane za izdelavo raziskovalnih nalog in vloga bibliotekarja pri tej pripravi. Bibliotekar seznani dijake z vsebino mednarodnih standardov ISO, ki predpisujejo, kako naj bo pisna naloga oblikovana, sestavljena, kaj mora vsebovati. Opozori jih na citiranje, na navajanje virov in literature, na avtorske pravice. Seznani jih z iskanjem literature in informacij po različnih bazah podatkov (lokalni in vzajemni katalog, storitve na WWW, ...).

mag. Jasmina Lovrinčević
Graditeljsko-geodetska škola, Osijek, Hrvaška 

NOVI OBLICI UČENJA I KAKO IM ŠKOLSKA KNJIŽNICA MOŽE ODGOVORITI – PARTNERSTVO U ISTRAŽIVANJU 

U radu se govori o novim oblicima učenja te ulozi školske knjižnice i knjižničara.
Partnerstvo u istraživanju poticaja učenika na samostalni intelektualni rad i samostalno korištenje raznovrsnih izvora znanja i informacija, prvi su korak u osamostaljivanju i stvaranju vlastitog mišljenja i sudjelovanja u vlastitom obrazovanju.
Sve je to priprema za doživotno učenje o čemu će ovisiti profesionalni i osobni napredak svakok pojedinca. U članku se razpravlja nova uloga knjižničara u okviru promjena i zahtjeva koji se postavljaju.

Lenka Perko
Centralna tehniška knjižnica, Ljubljana 

RAZISKOVALNO DELO MLADIH IN KNJIŽNICE 

Glede na zbrane podatke o raziskovalni dejavnosti v osnovnih in srednjih šolah v Ljubljani, lahko ugotovimo, da se večina šol v Ljubljani ukvarja z mladinskim raziskovalnim delom. Raziskovanje zajema vsa področja znanosti, čeprav so ta neenotno definirana in zato med seboj niso primerljiva, zlasti če gledamo raziskovalca skozi različna življenjska obdobja. Podpora tovrstni dejavnosti je realtivno dobra, v primerjavi z njeno promocijo in premajhno uporabo tako v šolah, knjižnicah kakor tudi širšem okolju. Mentorstvo pri raziskovalnih in projektnih nalogah bi moralo zajemati tudi knjižničarje vseh tipov knjižnic, kot somentorje oziroma enakovredne udeležence pri raziskovalnem delu mladih. Ustrezno poznavanje raziskovalnega dela mladih ter permanentno izobraževanje tako mentorjev kot knjižničarjev bi pripomoglo k večji in ustreznejši nabavi in uporabi raznovrstne literature in različnih virov informacij. Z vzpostavitvijo enotnih kriterijev dela in definiranjem procesov raziskovanja mladih bi pridobili bolj strokovne in primerljive rezultate. 

Marija Debevc
Šolski center Novo mesto 

ANALIZA NAVAJANJA LITERATURE V SEMINARSKIH NALOGAH DIJAKOV 

Opravljena je analiza 133 seminarskih nalog izdelanih s strani dijakov Šolskega centra Novo mesto v letih 1993-95 in 1998. Posebna pozornost je posvečena pregledu navedenih in uporabljenih virov v nalogah in njihovi dosegljivosti v šolski knjižnici. Rezultati bibliometrijske analize so preverjeni še z posebno anketo, na katero je odgovorilo 166 dijakov. Rezultati ankete predvsem osvetlijo odnos dijakov do uporabe literature pri izdelavi svojih pisnih izdelkov.

dr. Jože Urbanija
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo 

MOTIVACIJSKE RAZSEŽNOSTI ETIČNEGA KODEKSA 

Avtor obravnava motivacijsko razsežnost etičnega kodeksa na primeru etičnega kodeksa slovenskih knjižničarjev. Primarna vloga etičnega kodeksa je spodbujanje in zagotavljanje ravnanja skladno s splošnimi in profesionalnimi etičnimi načeli. V prispevku je posebej raziskan motivacijski pomen etičnih načel za razvoj osebnostne in profesionalne integritete knjižničarjev, za njihovo avtonomno samokontrolo profesionalnih odločitev in za razvoj pripadnosti stroki.

dr. Vladimir Sruk
Ekonomsko-poslovna fakulteta, Maribor 

UDEJANJANJE ETIČNEGA KODEKSA BIBLIOFILIJE 

L. 1995 so slovenski knjižničarji napisali svoj etični kodeks. V njem so povedali skoraj vse, kar je bistveno za nravstveni vidik te profesije. Ustrezno so poudarili civilizacijski pomen in pogojenost svoje stroke in vloge. Izrazili so prepričanje o svoji odgovornosti za ohranjanje, varovanje in posredovanje knjig in drugih stvari, ki so jim zaupane. V uporabniku so prepoznali sočloveka, enakovrednega partnerja. – Knjižničarstvo je ena tistih profesij, ki so najbolj izpostavljene nenehnim organizacijskim, tehnološkim i.dr. spremembam. Prilagajanje je naporno in povzroča vsakršne nesporazume, blokade, zagate. V krizi je tudi sámo poslanstvo knjige. Vse manj je normalne bibliofilije, vse več ljudi, ki knjige ne potrebujejo oz. menijo, da je kot občilo v glavnem preživela. Niso redki pojavi bibliofobije in celó biblioklastije. – Knjig in drugih gradiv je sicer ogromno, branja pa vse manj, še zlasti tistega branja, ki ni v službi neposrednega pragmatičnega cilja ali pa preprostega kratkočasenja. V tej situaciji raste pomen knjižničarjeve vzgojne in kulturnousmerjevalne vloge. Kdo se bo zavzel za napisano in natisnjeno bogastvo človeštva, če ne prav on? – Ob vseh spremembah in težavah bo potrebno naprej razvijati in praktično uveljavljati etiko in deontologijo knjižničarske stroke.

Mateja Griljc
Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik 

ETIČNOST PROFESIONALNEGA ODNOSA DO FUNKCIONALNO OVIRANIH UPORABNIKOV 

Osnovni namen knjižničarskega kodeksa je oblikovati in graditi osebnost knjižničarja, ki mora vsem uporabnikom omogočati enake možnosti za pridobivanje znanja, ne glede na njihove različne zahteve ali posebne potrebe.
Ravno v tem pogledu, ko govorimo o pomenu oblikovanja osebnosti knjižničnega delavca za zahtevno delo z uporabniki, se lahko pogosto soočamo s problemom etičnega ravnanja. Etika svetuje le splošna merila, ki so redko enostavna in si pogosto nasprotujejo. Tudi proces reagiranja in ravnanja knjižničarja z uporabnikom – tako s splošnimi informacijskimi kot s posebnimi funkcionalnimi potrebami – je odvisen od knjižničarjevega profesionalnega odnosa, ki ga oblikujejo pomembni dejavniki, med njimi predvsem strokovna usposobljenost, izkušenost, ustvarjalnost in etičnost.
Zanimalo nas bo torej vprašanje, kje je meja med etičnim in neetičnim dejanjem v ključni situaciji, ko se srečata knjižničar in funkcionalno ovirani uporabnik. Vkolikor arhitekturnost knjižničnih prostorov in opreme ne nudi ustreznih pogojev za prilagojeno komunikacijo s knjižničarji, so možnosti za neetično ravnanje strokovnega osebja še bolj prisotne.
Po drugi strani, pa se prav v takšni situaciji, zaradi slabih pogojev, knjižničarju ponuja priložnost, da se izkaže kot eden izmed najbolje etično izoblikovanih osebnosti v primerjavi s predstavniki drugih poklicev. S prilagojeno komunikacijo, z ustvarjalnim trudom in s profesionalnim odnosom pri nudenju pomoči funkcionalno oviranim uporabnikom, lahko pripomore h kakovostnejši ponudbi storitev tem uporabnikom in hkrati postane drugim poklicem, tudi v etičnem smislu, za zgled.

Ivan Markovič,
Osrednja knjižnica Srečka Vilharja, Koper 
Marco Apollonio
Gimnazija G.R. Carli, Koper 

VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO V ŠOLSKI KNJIŽNICI SREDNJE ŠOLE: BIBLIOPEDAGOGIKA ALI BIBLIODEMAGOGIJA

Avtorja članka polemično razpravljata o smotrnosti izvajanja t.i. bibliopedagoških ur oz. vzgojno-izobraževalnega dela v knjižnici srednje šole.
Sprašujeta se, kakšen je lahko končni uspeh pouka, za katerega izvajanje imajo šolski knjižničarji na razpolago le peščico negotovih priporočil. Nevzržno je, da mora šolski knjižničar poleg svoje (bibliotekarske) stroke ne le poznati, temveč tudi predavati številne druge predmete, o katerih nima ne temeljne izobrazbe, ne zagotovljenih ur za pripravo, ne učbenikov, ne ničesar drugega.

mag. Melita Ambrožič
Jelka Kastelic
Narodna in univerzitetna knjižnica 

KAKŠNA BIBLIOTEKARSKA DRUŠTVA ZA DRUGAČNO PRIHODNOST STROKE 

Predstavniki različnih profesij, tudi knjižničarji, se vključujejo v različna profesionalna društva v okviru katerih poskušajo uresničevati svoje profesionalne interese, ustvarjati identiteto profesije in ji v družbi zagotoviti ustrezen status. Avtorici bosta predstavili nekaj izbranih bibliotekarskih društev z vidika njihove organiziranosti, članstva, izobraževalne in publicistične dejavnosti ter vloge in pomena ne le znotraj knjižničarstva ampak tudi širšega okolja. Omenjene bodo tudi tendence teh društev, da v novo tisočletje vstopijo z drugačno podobo in reorganizirana. Na osnovi analize tujih bibliotekarskih društev bodo oblikovani zaključki glede možnih sprememb v organizaciji in delovanju slovenskih profesionalnih društev (združenj), ki delujejo na področju knjižničarstva.

Srečko Jelušić
Naklada Benja, Rijeka, Hrvaška 

NAKLADNIŠTVO, KNJIŽNIČARSTVO I POREZI: HRVATSKA I SLOVENIJA - USPOREDBA 

Autor polazi od dvije suprostavljene svrdnje. Hrvatski nakladnici tvrde da je od uvodjenja poreza na dodanu vrijednost nakladništvo u Hrvatskoj dovedeno u brezizlazan položaj. Nadležna ministarstva tvrde, pak, da je položaj knjige popravljen jer država proračunskim sredstvima otkupljuje velik broj knjiga za knjižnice.
Knjižničarsko je javno mnjijenje podijeljeno. Jedni smatraju da je otkupima struka dezavuirana, drugi, pak, da na taj način ipak dobiju gradju za knjižnice.
Autor nadalje smatra da privrženost politici na vlasti ima odlučujuči utjecaj na potencijal nakladnika te da je "razvlaščivanje" knjižnica na planu nabave gradje samo dio koncepta o ukidanju tržišta i nadziranom izdavastvu.
Situaciju u Hrvatskoj autor će usporediti sa sitaucijo u Sloveniji, pokušavajuči ocijeniti do koje mjere porezna zakonska regualtiva ima dobre ili loše utjecaje na nakladništvo in knjižničarstvo i njihove medjuodnose. Sve ocjene pritom nastojat će zasnivati na službenim podacima nadležnih institucija i stručnih udruga.

Neda Ćukac
COBISS Center, Sarajevo, Bosna in Hercegovina 

KANTONALNI BIBLIOTEČKI ZAKONI U FEDERACIJI BOSNI I HERCEGOVINI: JEDINSTVENE OSNOVE I RAZLIČITOSTI 

Ideja o više bibliotečkih zakona na teritoriji Federacije Bosne i Hercegovine (FBiH) pojavila se sa novom teritorijalnom podjelom na kantone / županije (Dejtonski sporazum 1995.) Ovome je prethodilo usvajanje Zakona o bibliotečkoj djelatnosti BiH (1995), zatim izrada nacrta Zakona o jedinstvenim osnovama bibliotečke djelatnosti (1998) i na kraju izrada pojedinačnih kantonalnih zakona.
FBIH ima 10 kantona/županija, a do sada su usvojeni zakoni o bibliotečkoj djelatnosti u 4 (Zenica, Sarajevo, Bihać, Tuzla). Mada to ne pretstavlja niti polovinu od ukupnog broja pokušaćemo napraviti poređenje i utvrditi da li zaista postoje značajne razlike zbog specifičnih uvijeta koji postoje u pojedinim kantonima/županijama. Pretpostavka je da će ovi zakoni omogućiti decentralizaciju u kulturi što bi trebalo dovesti do poboljšanja razvoja i funkcioniranja bibliotečke djeltanosti u FBiH. Da li će se zaista ove pretpostavke ostvariti ostaje da se vidi u skoroj budućnosti.