Knjižničar – knjižničarju desetič: dan dobrih praks

IZVLEČKI PRISPEVKOV IN BIOGRAFIJE AVTORJEV

Rebeka Žlajpah, Mestna knjižnica Grosuplje: Sprejem drugošolcev med bralce

Projekt Sprejem bralcev se je začel leta 2016 z idejno zasnovo sodelavke Tanje Zavašnik v Mestni knjižnici Grosuplje, ki je osrednja knjižnica za območje občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Pri izvajanju projekta sodelujemo s šolami, vrtci, starši in občinami.
Ciljna skupina, ki ji je projekt namenjen, so učenci drugih razredov, ki zaključujejo proces opismenjevanja in tako postajajo samostojni bralci. Na začetku šolskega leta knjižničar predstavi projekt učiteljem, drugošolcem in njihovim staršem. Sredi šolskega leta povabimo učence drugih razredov z učitelji v knjižnico na slavnostni sprejem bralcev, ki ga otvorimo s predstavo, odigrano s strani lokalne vrtčevske ali šolske skupine. Zanje pripravimo tudi interaktivno in dinamično knjižno, knjižnično in bralno vzgojo. Sledi slavnostna podelitev diplom in ostalega gradiva (vabilo za sodelovanje na bralnem maratonu in v foto izzivu, bon za brezplačen vpis v knjižnico za enega člana) ter prejem majice z napisom: »Že berem sam./Jaz berem.« Na dogodek povabimo župana in/ali podžupana občine, ki na koncu sprejema mladim bralcem nameni nekaj spodbudnih besed. Po nagovoru se drugošolci s knjižničarko odpravijo na ogled knjižnice ter na otroški oddelek, kjer pobrskajo med policami, si izberejo eno knjigo in si jo izposodijo pri izposojevalnem pultu, s čimer dogodek tudi zaključimo.
Namen projekta je predvsem ozavestiti vlogo in pomen branja za otroke, razvijati in utrjevati bralno pismenost, spodbujati branje ter širiti in razvijati bralno kulturo v naših treh občinah.

Rebeka Žlajpah, rojena 8. 2. 1998 v Ljubljani. Po zaključku študija na Pedagoški fakulteti v Ljubljani in pridobljenem nazivu magistrica profesorica poučevanja na razredni stopnji z angleščino se je leta 2023 zaposlila kot bibliotekarka v Mestni knjižnici Grosuplje.
Poleg dela za referenčnim pultom in skrbi za domačo spletno stran ter spletna omrežja sodeluje predvsem pri izvedbi dogodkov in dejavnosti, ki so namenjeni otrokom in mladini. Izvaja pravljične in pravljično-igralne urice ter ustvarjalne delavnice, sodeluje pri knjižnici igrač, pripravi in vodenju noči v knjižnici, Zelene čitalnice, projektov Rastem s knjigo in Sprejem drugošolcev med bralce ter pri izvedbi ostalih bibliopedagoških dejavnosti.

Aleksandra Papež, Nada Valdhuber in Nina Polanec, Knjižnica Lenart: Delo je igra: na poti sprememb z mladimi bralci

Že nekaj časa posebej pozorno in usmerjeno pripravljamo dejavnosti za uporabnike, saj se hitro spreminjajo trendi, zanimanja in navade. Trudimo se stopiti v korak in zaznati potrebe uporabnikov ter njihove želje, hkrati pa ohraniti vonj tradicionalnega med policami. Zato smo se v šolskem letu 2022/2023 odločili k izvedbi projekta, ki ga v Lenartu izvajamo že od njegovih začetkov, torej vsaj 15 let, pristopiti na čisto drugačen način. Projekt Rastem s knjigo na našem območju doseže samo osnovne šole in njihove sedme razrede, saj srednje šole v naši mreži ni. Kako začetke slovenskega slovstva in nastanek prvih slovenskih knjig razložiti mladostnikom, ki so vidno sredi pubertete?! To je bilo naše poglavitno vprašanje, ko smo prejeli odločitev Javne agencije za knjigo, da je izbrana knjiga Reformatorji v stripu ali… (B. Gorenc in J. Vukotič, Škrateljc, 2020). Odločili smo se delo spremeniti v igro in vanjo aktivno vključiti sedmošolce. Pripravili smo Powerpoint predstavitev z zvokom časovnega stroja in jih povabili na potovanje v času s poudarkom na razmerah v preteklosti in primerjavo s sodobnostjo. Delovna skupina treh knjižničark si je izposodila gledališke kostume različnih družbenih slojev, da bi nazorno prikazale kako dragocena je možnost imeti knjigo v rokah in znati brati.

Aleksandra Papež je bibliotekarka – pravljičarka v Knjižnici Lenart od leta 2012. Pripovedovalski čevlji so ji bili na začetku pošteno preveliki, danes pa v njih uživa in se vedno kaj novega nauči. V knjižnici se posveča bibliopedagoškim dejavnostim, projektnemu delu, medgeneracijskemu branju, promociji utripa knjižnice in domoznanstvu. Že več let pripoveduje v sklopu Pravljičnih večerov za odrasle. Z veseljem dela z ljudmi, za izposojevalnim pultom in izven njega.

Nada Valdhuber dela kot knjižničarka v Knjižnici Lenart. Večino časa dela v izposoji, aktivna je pri projektu Rastem s knjigo, sodeluje pri prireditvah v naši hiši, uživa v odkrivanju vsega že davno pozabljenega na lokalnem območju. Z radovednostjo pa zre tudi v virtualno prihodnost in se sprašuje, kaj le-ta (od ali do) prinaša odnosu do branja (in soljudi).

Nina Polanec je višja bibliotekarka v Knjižnici Lenart, kjer je zaposlena od leta 2011. V knjižnici jo najpogosteje najdete med knjižnimi policami ali za izposojevalnim pultom. Prav tako opravlja tudi bibliopedagoške dejavnosti in sodeluje pri raznih projektih. Obiskovalce z veseljem popelje skozi prostore knjižnice, najbolj pa uživa ob predstavitvi njenih zakladov v domoznanskem oddelku.

AVTORICA PROMOCIJSKEGA FILMA PROJEKTA je Rosana Lorbek, ki v Knjižnici Lenart že 10 let skrbi za grafično podobo knjižnice in njenih dejavnosti ter promocijo le-teh.

Mojca Nose, Knjižnica Pavla Golie Trebnje: Nazaj v knjižnico

Ko se je epidemija Covid že zaključevala in omejitveni ukrepi niso bili več v veljavi smo v knjižnici opazili, da čedalje manj otrok obiskuje knjižnico. Pred epidemijo so prihajali sami ali v spremstvu staršev in se v knjižnici radi zadrževali. Nekaterih članov že dlje časa ni bilo. Zaradi sklopa vseh okoliščin, se je zmanjšal tudi vpis otrok.
Projekt Nazaj v knjižnico smo do sedaj izpeljali v dveh naših knjižnicah oz. vrtcih na našem območju.
Ob obisku knjižničarke smo otrokom predstavili knjižnico in jim pripravili kamišibaj predstavo.
V drugem delu smo otrokom razdelili vrečke, v katerih je bil material za izdelavo izdelka, ki so ga nato s starši prinesli v knjižnico. V zameno so dobili darilo in se vpisali, če niso bili že vpisani. Članska izkaznica knjižnice je veljala kot vstopnica na otroško predstavo, ki je bila izvedena ob zaključku projekta.
Prav gotovo lahko trdimo, da ima projekt ne samo kratkoročne temveč tudi dolgoročne učinke. Otroci so iz vrtca domov prinesli izdelek in s tem starše spodbudili, da so skupaj odšli v knjižnico. Izdelek doma jih je ves čas opominjala naj obiščejo knjižnico.

Mojca Nose je dipl. prof. geografije in sociologije, od 2006 zaposlena v Knjižnici Pavla Golie Trebnje. V tem času je delala na različnih področjih. V zadnjem obdobju se ukvarja predvsem z dejavnostmi za otroke in mladino. Pripravlja in izvaja bibliopedagoške in bibioandragoške dejavnosti, ure pravljic in ustavrjalne delavnice.

Mag.  Katarina Peterc, Knjižnica Domžale: Podjetniška bralna značka

Knjižnica Domžale podrobneje predstavlja Podjetniško bralno značko. Zamisel o Podjetniški bralni znački se je porodila v sodelovanju z Obrtno zbornico Domžale ob ustanovitvi Podjetniške knjižnice, premične zbirke knjižnega gradiva na temo podjetništva. Projekt je namenjen tako uveljavljenim podjetnikom kot tistim, ki si to želijo postati ali jih zgolj ljubiteljsko zanima podjetništvo.
Kdor želi osvojiti Podjetniško bralno značko, mora prebrati in na kratko opisati štiri knjige s seznama knjižnih predlogov. Projekt spremlja zgibanka, kamor sodelujoči napišejo podatke o prebranih knjigah. Izpolnjene zgibanke je potrebno oddati vsako leto do 30. septembra v Knjižnico Domžale. Za vse, ki uspešno zaključijo podjetniško bralno značko, pripravimo zaključno prireditev.
Projekt smo obogatili s Podjetniškim bralnim klubom, ki poteka na sedežu Obrtne zbornice Domžale. Skozi izmenjavo mnenj o poslovni literaturi bralci razvijajo nova poznanstva in širijo svojo mrežo stikov tako znotraj podjetniškega sveta kot tudi v lokalni skupnosti.
Število udeleženih na Podjetniškem knjižnem klubu in število dokončanih bralnih značk kaže na to, da se zanimanje za projekt veča. Rezultati dveh sezon Podjetniške bralne značke kažejo dvig nivoja ozaveščenosti o podjetništvu in dvig nivoja branja.
Želja je, da bi se Podjetniška bralna značka v prihodnosti širila po Sloveniji in združevala bralce in podjetnike.

Mag. Katarina Peterc, višja bibliotekarska svetovalka, se je po končanem študiju zaposlila v Knjižnici Domžale, kjer organizira in vodi različne bibliopedagoške dejavnosti in dogodke. Pri tem veliko sodeluje z lokalnim okoljem in obiskovalci knjižnice. Moderira štiri bralne klube. Koordinira in mentorira moderatorje bralnih klubov Knjižnice Domžale in njenih enot. Vsako jesen vodi organizacijo festivala Kamišibaj pod slamnikom. Promovira premične zbirke Knjižnice Domžale in koordinira pripravo knjižnega gradiva glede na želje ciljnih skupin. V svetu Knjižnice Domžale je aktivna kot predstavnica zaposlenih. Prepričana je, da so promocija branja in dejavnosti za razvoj bralne kulture pravica vsakega bralca. Na tem področju se želi izobraževati in delovati tudi v prihodnje.

Jure Bohinec, Mestna knjižnica Kranj: Modra popotnica

V Mestni knjižnici Kranj razvijamo različne programe družinske pismenosti pod skupnim imenom Modra popotnica. Pri poimenovanju smo izhajali predvsem iz predpostavke, da so starši prvi otrokovi učitelji. Zato popotnica kot tisto znanje, pismenost, modrost …, ki jih starši prenašajo na svoje otroke. S programi želimo predvsem: dvigniti raven pismenosti vseh družinskih članov, spodbujati medgeneracijsko učenje, razvijati bralno kulturo in tako prispevati k razvoju lokalne skupnosti. Programe združujemo v tematske sklope, vezane na različne vrste pismenosti: Zeleno je modro (zelene, ekološke vsebine), Lokalno je modro (spoznavanje domačega kraja in druge domoznanske vsebine), Športno je modro (razvijanje gibalne pismenosti) ipd. V prispevku bom predstavil, kako je projekt nastal, kako poteka in naše načrte v prihodnosti. Osredotočil se bom na izvajanje posameznih delavnic, ki smo jih v praksi izvedli v lanskem letu 2023. Posebno pozornost bom namenil še pripravam delavnic družinske pismenosti, kakšna znanja, pristope in metode pri tem uporabljamo ter kako se strukturira program, pripravi prostor ipd. Na koncu pa še kratek pregled prednosti in slabosti izvajanja v praksi.

Jure Bohinec prihaja iz Mestne knjižnice Kranj in se kot mladinski knjižničar že 15 let ukvarja s promocijo branja, pripovedovanjem pravljic za otroke in odrasle, z bibliopedagoškimi dejavnostmi, izvajanjem in promoviranjem družinskega branja. V zadnjih sedmih letih pa se še posebej posveča družinski pismenosti. Je avtor več člankov, pesmi, ugank in soavtor literarnega kviza Modri pes na Portalu Modri pes. Svoje delo in izkušnje predstavlja na različnih strokovnih srečanjih.

Meta Blagšič in Biserka Bobnar, Mariborska knjižnica: Tovarna prihodnosti – eksperimentalni pripovedovalski program ob interaktivni razstavi Tovarna utopije

Mariborska knjižnica, ki ima bogato tradicijo umetnosti pripovedovanja, je na povabilo Festivala Borštnikovo srečanje pristopila k interaktivni gledališki razstavi Tovarna utopije Gledališča DRAK (CZ). Mednarodnemu projektu smo dodali domoznansko dimenzijo in s tem temo interaktivne razstave (Karel Čapek) približali obiskovalcem. Večmedijski prostor smo dopolnili z dejavnostjo, ki jo vsakodnevno, a vendar v povsem drugih kontekstih, že izvajamo v knjižnici. Na podlagi zunanjih izhodišč smo zasnovali pripovedovalski program, ki je obiskovalce vpeljal in peljal po razstavi, umeščeni v nekdanje industrijsko, a za Maribor pomembno kulturno-zgodovinsko okolje. Z različnimi metodami smo povezali znanost, uprizoritveno umetnost in literaturo izven zidov knjižnice.
Nova osrednja enota Mariborske knjižnice bo kot socialno in izobraževalno središče dopolnila kulturno življenje starega mestnega jedra in bo imela vse pogoje za večmedijske projekte, s katerimi bomo lahko v polni meri uresničevali smernice kulturno-umetnostne vzgoje ter uspešno nagovarjali najrazličnejše skupine uporabnikov.
Snovanje izvedbe projekta Tovarna prihodnosti je med zaposlenimi v Mariborski knjižnici spodbudilo razmisleke o možnostih oblikovanja inovativnih oblik bibliopedagoških dejavnosti za spodbujanje branja in bralne pismenosti in raziskovanja slovenskih literarnih avtorjev in njihovih del.

Meta Blagšič je samostojna bibliotekarka, koordinatorka projekta Pravljični dan in vodja Oddelka za dejavnosti, prireditve in promocijo v Mariborski knjižnici.

Biserka Bobnar je bibliotekarka in izvajalka bibliopedagoških dejavnosti v Pionirski knjižnici Nova vas ter v drugih enotah Mariborske knjižnice. Občasno prevaja mladinsko leposlovje in se raziskovalno ukvarja z medkulturnostjo v mladinski književnosti.

Sonja Žakelj, Cankarjeva knjižnica Vrhnika: Skodelica literature za lepši dan

Projekt Skodelica literature za lepši dan se je razvil v letu 2020, ko so bile zaprte knjižnice. Facebook skupina Skodelica literature za lepši dan in You Tube kanal Cankarjeva knjižnica Vrhnika NMSB. V času Nacionalnega meseca za skupno branje objavljamo posnetke branj iz različnih del, ki so v povprečju dolgi od pet do deset minut. Ponedeljek - pozitivna zgodba, torek - poezija, sreda – kratka/otroška zgodba, četrtek - Ivan Cankar, petek - druge domoznanske zgodbe. S projektom smo želeli zmanjšati osamljenost in izoliranost v času pandemije, omogočiti dostop do literature kljub omejitvam in prispevati k promociji skupnega branja in dvigu bralne pismenosti. Od leta 2021 dalje pa smo z vključitvijo lokalnih avtorjev ter bralcev želeli promovirati predvsem domoznanske vsebine in povečati sodelovanje z lokalnim okoljem. Ciljna skupina so bili najprej odrasli in starejši, nekatere objave pa so primerne tudi za otroke. Vse posnetke lahko še vedno poslušate. Projekt smo predstavili tudi stanovalcem vrhniškega doma upokojencev in k poslušanju povabili Slovence v zamejstvu. Skupno smo od leta 2020 do konca leta 2023 objavili 134 posnetkov in zabeležili 42.870 ogledov. Rezultate projekta vidimo v promociji in večji prepoznavnosti lokalnih avtorjev, domoznanskih vsebin, povezovanju z lokalnim okoljem in širše.

Sonja Žakelj je univerzitetna diplomirana bibliotekarka, rojena 1979 v Ljubljani. V Cankarjevi knjižnici Vrhnika je zaposlena od leta 2006. Začela je v Borovnici z bibliopedagoškim delom in delom na izposoji. Od leta 2010 dela v osrednji enoti na Vrhniki. Začela je kot informatorka, precej je delala na izposoji. Samostojno ali v sodelovanju je vodila različne projekte. Za projekt Predstavitev krajevnih skupnosti Občine Vrhnika v Cankarjevi knjižnici Vrhnika je v letu 2016 dobila nagrado Združenja splošnih knjižnic za inovativno storitev za uporabnike. Direktorica Cankarjeve knjižnice Vrhnika je od januarja 2016 dalje. Verjame, da nas knjige povezujejo, bogatijo in osrečujejo.

Ana Miličević, Ana Zidanšek, Splošna knjižnica Slovenske Konjice: Rudolfovi s Konjiškega

S projektom smo pričeli leta 2021. Že ob prvem snovanju smo si zadali nalogo, da bo projekt večleten in da bo temeljil na vsakoletnem dopolnjevanju.
Domoznanska, zgodovinska, lokalna in literarna tematika se povezujejo v zgodbi o družini Rudolf iz preloma stoletja, katere potomci so bili aktivni na znanstvenih in literarnih področjih ter lokalnem okolju, njihova zapuščina pa je v neštetih literarnih delih, predvsem pa s Hudo mravljico, in nas razveseljuje še danes.
Tako smo pri pripravi vsebin povezali različne udeležence, informatorje. Želja, da bo obeležitev Rudolfovih primerna tudi za sodobni čas in različne ciljne skupine je obudila:
- Rudolfovi s Konjiškega I, 2021, interaktivna potujoča razstava Rudolfovi s Konjiškega, avtorici interaktivne razstave: Ana Miličević, Tina Vahter,
- Rudolfovi s Konjiškega II, 2022, snemanje samospevov dr. Iva Rudolfa na USB box card,
- Rudolfovi s Konjiškega III, 2023-2024, izdaja monografske publikacije o Vidi Rudolf (v procesu).

Ana Miličević, diplomirana ekonomistka s strokovnim izpitom iz bibliotekarstva. V Splošni knjižnici Slovenske Konjice zaposlena 20 let. Zaposlena kot vodja knjižnice. Koordinira, organizira, nadzira delovne procese. Zadolžena za knjižnične projektne vsebine.

Ana Zidanšek, po Prvi Gimnaziji v Celju je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študirala zgodovino in sociologijo kulture.
V Splošni knjižnici Slovenske Konjice je kot knjižničarka zaposlena 4 leta. Njene zadolžitve obsegajo pisano paleto, od izposoje do pravljic za otroke, raziskovanja in pisanja za knjižnični domoznanski oddelek, do vodstva po razstavah ...


Marijana Korotaj, Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož: Za kulturno vključevanje brez meja in omejitev

V letu 2022 so se na območje občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž priselili 103 ukrajinski razseljenci. Z željo po vključujoči in strpni družbi smo skozi projekt Za kulturno vključevanje brez meja in omejitev, ki smo ga pričeli izvajati v letu 2022, spodbujali strpen dialog med različnimi akterji, priseljenci, begunci in domačini ter si prizadevali za enakopravno aktivno udeležbo priseljencev v različnih sferah družbenega življenja.
Po uspešni prijavi na razpis The Europe Challenge(Evropski izziv), financiran s strani Evropske kulturne fundacije, smo v partnerstvu z Ljudsko univerzo Ormož projekt obogatili z dodatnimi vsebinami in ga razvili v enega najuspešnejših evropskih projektov 2023.
Na delovnem srečanju v Amsterdamu marca 2023 je bil izbran med 4 najboljše projekte Evropskega izziva in prejel povabilo, da se predstavi kot primer dobre prakse na majskem svetovnem knjižničarskem festivalu na Danskem. Podobno priznanje kvaliteti projekta je knjižnica prejela s strani Okrogle mize mednarodnih odnosov ALA (ALA-IRRT), ki je projekt uvrstila med 8 najboljših dobrih praks na svetu v letu 2023. Ob Tednu splošnih knjižnic 2023 je projekt prejel nagrado Združenja splošnih knjižnic kot najboljši projekt, s katerim se je uvedla nova, inovativna storitev za uporabnike.

Marijana Korotaj (1977) je literarna komparativistka. Njena prva zaposlitev je bila vezana na mladinski sektor, kjer je pridobila nacionalno poklicno kvalifikacijo mladinski delavec. Leta 2020 je prejela državno priznanje za kakovostno in uspešno delo v daljšem časovnem obdobju na področju mladinskega dela. Že od časa študija je sodelovala s knjižnico in moderirala literarne večere, od leta 2016 do 2021 je bila za polovični delovni čas poleg mladinskega centra zaposlena tudi v knjižnici. Od aprila 2021 dalje je kot bibliotekarka zaposlena za polni delovni čas. Deluje na področju kulturnih prireditev in izobraževalnih dejavnosti za odrasle, promocije knjižnice in vodenja projektov, tudi mednarodnih.  

Mag.  Jelka Kos, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika: Storitev »osebni knjižničar«

Dostopnost za vse skupine uporabnikov je cilj vseh splošnih knjižnic, posebej intenzivno pa se s tem ukvarja kompetenčni center za lahko branje v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem. V ta namen imajo postavljeno posebno zbirko Berem zlahka, analizirajo potrebe uporabnikov in na tej osnovi vzpostavljajo nove storitve, skrbijo za razvoj knjižničarstva na področju lahkega branja, o novostih v lahkem branju in pri delu z ranljivimi ciljnimi skupinami uporabnikov obveščajo zainteresirano splošno in strokovno javnost, se povezujejo z ustanovami v ožji in širši okolici, zaposleni pa se posebej izobražujejo in se udeležujejo s tem povezanih dogodkov doma in v tujini ter skrbijo za promocijo in podobo knjižničarskega dela na področju dostopnosti ranljivih ciljnih skupin, še zlasti uporabnikov lahkega branja. Storitev »osebni knjižničar« je posebej prilagojena glede na konkretne izkušnje pri delu z uporabniki lahkega branja in zajema številne prilagoditve in servise, zanjo pa je Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika Ravne na Koroškem v letu 2023 prejela nagrado Združenja splošnih knjižnic s področja storitev za uporabnike.

Mag. Jelka Kos, 1976, bibliotekarska svetovalka, vodja kompetenčnega centra za lahko branje, članica delovne skupine za bralno pismenost, soavtorica publikacije v lahkem branju z naslovom Obisk Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika; vodja izmene izposoje, dolgoletna koordinatorka mladinske dejavnosti v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika, pobudnica dopoldanskih pravljično-igralnih uric Križ-kraž, kralj Matjaž in medgeneracijskega projekta DRUŽI NAs branje, soavtorica publikacije o mladinski dejavnosti z naslovom Knjigarije, pobudnica posebne zbirke Stripoteka in vodja stripovskih projektov v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika.

Branka Mrđenović, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika: Zbirka Berem zlahka

V Koroški osrednji knjižnici se zavedamo pomembnosti vključevanja vseh potencialnih uporabikov iz lokalnega okolja v knjižnico, zato že nekaj let aktivno delujemo na tem področju. V maju 2021 smo za uporabnike ranljivih ciljnih skupin uredili novo zbirko Berem zlahka. Zbirka je postavljena na oddelku za odrasle, v prostem pristopu. Gradivo je urejeno po naslednji shemi: brajica, disleksija, lahko branje, večji tisk, znakovni jezik, zvočne knjige. Za lažje iskanje gradiva smo vsaki skupini dodali slikovno oznako oz. piktogram. Uporabnikom so v okviru zbirke na voljo tudi bralni pripomočki.
Posebno pozornost smo namenili organizaciji in opremi prostora. Uporabnike smo aktivno vključili v delo, z njimi smo testirali poimenovanje zbirke, poimenovanje skupin in oznak oz. piktograme za posamezno skupino. Zbirka Berem zlahka ima dolgoročne učinke, saj je načrtovana skupaj s ciljnimi uporabniki, drugimi zunanji strokovnjaki, ki se ukvarjajo z ranljivimi ciljnimi skupinami ter bibliotekarji. Glavno vodilo, ki smo ga upoštevali pri vzpostavitvi zbirke je bilo, da smo izhajali iz potreb uporabnika.

Branka Mrđenović, članica delovne skupine Kompetenčnega centra za lahko branje, soavtorica publikacije v lahkem branju z naslovom Obisk Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika, avtorica članka Delovanje kompetenčnega centra za lahko branje v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika, članica delovne skupine za promocijo v Koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika (Facebook, Instagram, TikTok), članica upravnega odbora portala Dobreknjige.si, predsednica Društva bibliotekarjev Koroške.