Knjižničar – knjižničarju devetič: dan dobrih praks

IZVLEČKI PRISPEVKOV IN BIOGRAFIJE AVTORJEV

Nataša Grubar Praček, Mestna knjižnica Ljubljana: Bedimo z Leonardom, Noč v MKL – nagrajeni projekt

Knjižnice nagovarjamo različne ciljne skupine in zanje pripravljamo zelo raznolike aktivnosti.
Ciljna skupina, za katero bi si želeli, da bi bila v knjižnicah pogosteje in bolj aktivno prisotna, so najstniki. Želeli smo pripraviti dogodek, ki bo zanimiv tako za fante kot za dekleta.
Področja, ki so pri dejavnostih v knjižnicah redkeje zastopana, pa so naravoslovna in tehnična področja. Na oba izziva smo odgovorili s projektom Bedimo z Leonardom – Noč v Mestni knjižnici Ljubljana.
Projekt smo namenili mladim, starim med 12 in 15 let. V eni noči smo jim pripravili serijo dogodkov, posvečenih znanosti, naravoslovju in tehniki in se s tem posvetili tudi naravoslovni, tehniški in znanstveni pismenosti. Prvo Noč z Leonardom smo pripravili v okviru Evropske noči raziskovalcev. Mladim smo, zdaj že trikrat, pripravili noč, ki je ne bodo pozabili.
Našo prvo izvedbo znanstvenega dogodka smo povezali z Leonardom da Vincijem, renesančnim umetnikom, čigar 500. obletnico smrti smo obeležili v letu 2019. Dogodek smo tako poimenovali Bedimo z Leonardom.

Nataša Grubar Praček je diplomirala na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. V MKL vodi Območno enoto Knjižnico Bežigrad in koordinira pet krajevnih knjižnic. Spodbuja in vodi inovativne projekte. Mladim je MKL inovativno namenila znanstveno »Noč z Leonardom«. Vodi in sodeluje pri projektih, ki vodijo k boljši uporabniški izkušnji, kot sta samostojni prevzem gradiva, prevzem gradiva 24/7 v Paketnikih, razvoj uporabe knjigomatov v mreži MKL.

Ida Kreča, Osrednja knjižnica Celje: Moja izbira je branje

Počitniške bralne aktivnosti v splošnih knjižnicah niso novost, vendar smo si nagovarjanje k počitniškemu branju v Osrednji knjižnici Celje želeli zamisliti igrivo in nismo želeli, da bi mladim bralcem narekovali kaj in koliko morajo prebrati. Počitniško branje smo poimenovali MOJA IZBIRA JE BRANJE, prvič smo ga izvedli v letu 2021, v letu 2022 smo izvedbo ponovili in razširili. Vse je zasnovano kot igra, na zloženkah imajo otroci na voljo 25 aktivnosti in idej kaj, kje, kdaj, kako in s kom brati. Kaj bodo brali je njihova izbira. Počitniška nagradna igra poteka od začetka meseca junija do konca avgusta.
Za dodatno promocijo smo tudi vsa počitniška dogajanja v knjižnici vsebinsko navezali na projekt. Dejavnosti smo v obeh letih pripravili skupaj z Gledališčem Pravljičarna, poudarek je bil na prijetnem in zabavnem druženju, branju in pripovedovanju, ustvarjanju in izbiri branja, ki lahko imenitno in koristno bogati počitniške dni.
Odziv na projekt je bil zelo pozitiven, že ob samem nagovarjanju staršev in otrok je bilo opaziti navdušenje. Z udeležbo smo zadovoljni, v prvem letu (2021) je v nagradni igri sodelovalo 107 otrok, v letu 2022 je sodelovalo 135 otrok. Potrebno je poudariti, da je tukaj ključna vloga knjižničark na oddelku za otroke, saj so z osebnim pristopom in razlago aktivnosti, ogromno pripomogle k uspešni izvedbi.

Ida Kreča je mladinska knjižničarka, zaposlena v Osrednji knjižnici Celje. Več kot trideset let vodi oddelek za otroke, ki je med uporabniki knjižnice bolj znan kot Knjižnica pri Mišku Knjižku. Organizira, izvaja in soustvarja bibliopedagoške vsebine, sodelovala je pri različnih projektih, ki so knjižnico aktivno povezali z vrtci in šolami ter drugimi institucijami. Njeno delo je usmerjeno na razvoj in širjenje bralne kulture med mladimi uporabniki, poseben poudarek pa daje promociji branja in razvoju pismenosti v družinskem krogu. S svojo dejavnostjo ustvarja pozitivno podobo knjižnice in knjižnične dejavnosti v lokalni skupnosti.

Barbara Ahačič Osterman, Knjižnica Domžale: S knjigo na potep

Projekt premičnih zbirk je prvič zaživel v letu 2020 med epidemijo, ko so bila vrata knjižnic zaprta. Ker je projekt naletel na nepričakovano dober odziv in pohvalo s strani sodelujočih vrtcev in šol, smo se odločili, da z njim nadaljujemo in ga nadgradimo. Tako smo ustvarili projekt S knjigo na potep.
Glavni namen projekta je spodbujanje vzgojiteljic v vrtcih, ki delujejo v lokalnem okolju knjižnice. Nagovarja jih, da pri svojem delu posežejo po kvalitetnih in primernih knjigah, ki jih lahko na različne načine vkomponirajo v učni načrt in predstavijo otrokom. Hkrati smo zagotovili, da lahko sodelovanje pri projektu uveljavljajo v svojih vlogah za napredovanje v nazive.
Zavedamo se pomena zgodnjega branja, zato je zelo pomembno, da se otroci že v predbralnem obdobju navajajo na knjigo in knjižnico. Ob branju se stkejo intimne in močne vezi med otrokom in odraslim. S pomočjo projekta pridobimo pozornost številnih vzgojiteljic in staršev, ki sicer ne bi hodili v knjižnico. Knjižnica je ustanova, ki je dosegljiva vsem, ne glede na raven izobrazbe in gmotni položaj.
Branje in obiskovanje različnih dejavnosti povezanih z njim je še posebej pomembno za otroke in odrasle iz tujejezičnih okolij, saj se s tem lažje vključijo v lokalno okolje. Projekt traja eno šolsko leto, a se branje in spodbujanje k obisku knjižnice in prebiranju knjig s tem ne konča. Ravno nasprotno. Branje knjig je del vseživljenjskega učenja.

Barbara Ahačič Osterman je uni. dipl. bibliotekarka in od leta 2008 zaposlena v Knjižnici Domžale. Že med študentskim delom je stkala močne vezi z ustanovami in društvi v lokalnem okolju krajevne knjižnice. Z zaposlitvijo je prevzela tudi vodenje le te. Vezi med knjižnico in lokalnim okoljem so se še okrepile in obrodile veliko dobrih projektov in sodelovanj. Njeno delo v knjižnici je zelo raznoliko. Tako pridobiva in deli več znanja in spretnosti tako med svoje sodelavce kot uporabnike. Lansko leto je v osrednji knjižnici prevzela vodenje Službe za izposojo in knjižnično mrežo. Kljub novim izzivom v karieri je še vedno močno vpeta v bibliopedagoško delo in domoznansko dejavnost.
V prostem času je kamišibajkarka, učenka risanja in slikanja, ljubiteljica dobrih koncertov vseh glasbenih zvrsti ter gozdnih sprehodov s svojim možem in psičko.

Nenad Arizanović, Knjižnica Bena Zupančiča Postojna: Soba pobega

Knjižnična detektivka je delavnica motiviranja branja, kjer udeleženci iščejo ukradeno knjigo z reševanjem ugank in s pomočjo različnih pripomočkov (kriptex, nevidna pisala, sef…). Detektivka se začne z odtujitvijo knjige in prvim namigom ter detektivsko aktovko z rekviziti za pomoč pri reševanju. Korak za korakom udeleženci odpirajo, povezujejo in logično rešujejo zadane naloge, ki jih peljejo na različne konce ustanove. Cilj delavnice je v prvi vrsti spodbuda k branju sodelujočih. Stremeli smo k motiviranju branja in hkratnem ohranjanju igrivosti in čara sobe pobega. Šifre, gesla in ostale odgovore poiščejo v odlomkih iz različnih knjig, kjer je najpomembneje razumeti prebrano in to uporabiti pri iskanju rešitve. Med aktivnostjo uporabniki tudi podrobno spoznajo knjižnico ter način brskanja med policami.

Nenad Arizanović je kot  višji bibliotekarski sodelavec zaposlen v Knjižnici Bena Zupančiča Postojna, od leta 2011 na oddelku za izposojo in kot nadomestni voznik potujoče knjižnice Postojna, kjer izvaja tudi biblio-pedagoške urice v vrtcih in osnovnih šolah. Aktivno sodeluje pri pripravi delavnic, prireditvah in izdelavi promocijskega materiala.
Oče dveh navihanih sinov rad kipari in precej časa preživi v naravi z družino. Je avtor nagrajene delavnice za spodbujanje branja » Težki bralci« za katero je prejel nagrado za naj družbeno koristno idejo Podjetniškega inkubatorja Postojna.

Tanja Podržaj, Knjižnica Črnomelj: S knjigo v kino

Z idejo, da bi skupaj z Zavodom za izobraževanje in kulturo Črnomelj, enoto Kulturni dom Črnomelj, organizirali skupne dogodke, smo se poigravali že v letu 2021, ko je bil epidemije. V tem času smo se tako v kulturnem domu kot tudi v knjižnici soočali z upadom obiska. Na začetku leta 2022 smo se dobili na skupnem sestanku in dorekli okviren niz dogodkov. Glavna nit naših skupnih dogodkov bi bila knjiga in film. Kulturni dom bi tako predvajal film na temo knjige, mi pa bi gostili avtorja, režiserja ali glavne igralce. Naš prvi skupni dogodek smo izvedli na Prešernov dan, 8. februarja 2022, ko smo gostili Ifigenijo Simonovič, po pogovoru pa je sledil ogled filma, Na svidenje v naslednji vojni (posnet po romanu Manuet za kitaro). V letu 2022 smo izvedli skupaj šest dogodkov. Vse dogodke je povezovala knjiga; roman za maturitetno branje, delo za otroke in mladino ali poezija. Z dogodki želimo povezati različne starostne skupine, od osnovnošolcev do odraslih ter dvigniti bralno pismenost med mladimi in odraslimi. Kot bistveno pri dogodkih se je izkazalo prav povezovanje organizacij in ciljna usmerjena promocija dogodkov (npr. povabilo osnovnim šolam na dogodek). Projekt financirata obe organizaciji, pri tem pa imata finančno podporo Občine Črnomelj in Občine Semič.

Tanja Podržaj je po izobrazbi diplomirana literarna komparativistka, ki je v Knjižnici Črnomelj zaposlena kot bibliotekarka. Skrbi, da je knjižnica prepoznana tudi navzven; ureja spletno stran, seznanja uporabnike o dogodkih v knjižnici in redno objavlja na družbenih omrežjih. Najraje organizira in vodi literarne dogodke za odrasle z znanimi pisatelji ter sodeluje na različnih evropskih projektih.

Manca Štefe, Mestna knjižnica Kranj: Knjižnica čustev

Od septembra 2020 do konca marca 2022 je Mestna knjižnica Kranj sodelovala v mednarodnem projektu Libraries of Emotions (Knjižnice čustev). Projekt je spisala in vodila francoska organizacija Love for Livres, sofinanciran pa je bil s strani programa Evropske unije Ustvarjalna Evropa. Vzpostavila se je evropska mreža štirih splošnih knjižnic (Poljska, Belgija, Litva in Slovenija) s ciljem razviti in (z)graditi nov inovativen način spodbujanja branja in dostopa do knjig na podlagi čustev. Glavna cilja projekta sta bila namreč prav podpora mreži evropskih splošnih knjižnic pri prilagajanju njihovih praks digitalnemu kontekstu ter seveda ohranjanju poslanstva knjižnic, kjer pa gre v prvi vrsti za spodbujanje in promocijo branja.
V sklopu projekta so bile za uporabnike implementirane tri storitve, in sicer: t. i. fizična knjižnica čustev, spletni portal in biblioterapevtska bralna srečanja. Fizična knjižnica čustev predstavlja zbirko gradiva predvsem slovenskih in evropskih avtorjev, kjer so knjige postavljene po čustvih, ki jih najbolj zaznamujejo oz. so med branjem najpogosteje prepoznana. Izpostavljenih je šest osnovnih čustev: ljubezen, veselje, strah, žalost, jeza in presenečenje. Vsako čustvo ima svojo barvo in svoj emotikon, saj uporabniki lahko preko oznak najdejo zase najprimernejše gradivo. Priporočilni seznam literature je dostopen tudi na spletnem portalu, kjer je mogoče iskanje gradiva po posameznih čustvih in še nekaterih drugih kriterijih. Dodano vrednost projekta pa so predstavljala biblioterapevtska bralna srečanja, katerih namen je bil pomagati bralcem povezati čustva, ki jih občutijo pri branju, s situacijami, ki jih doživljajo v resničnem življenju.

Manca Štefe je že več let zaposlena v Mestni knjižnici Kranj. Zadnji dve leti dela kot bibliotekarka v Krajevni knjižnici Preddvor, kjer s prispevki in promocijo knjižnične dejavnosti skrbi za krepitev sodelovanja z lokalno skupnostjo, izvaja bibliopedagoško dejavnost za vrtce in šolo, pripravlja tematske razstave ter se nasploh ukvarja s promocijo in vzpodbujanjem branja. Ohranjanje poslanstva knjižnic – promocija in spodbujanje branja pa je bil tudi glavni cilj mednarodnega projekta Love for Livres (Knjižnice čustev), v katerem je aktivno sodelovala v letih 2020 – 2022. Udeležena je bila pri vseh aktivnostih, pri čemer se je podrobneje posvetila evalvaciji projekta in analizi zadovoljstva uporabnikov.

M atej Jazbinšek, Knjižnica Laško: Enostavno digitalno opismenjevanje odraslih

Projekt Enostavno digitalno opismenjevanje odraslih smo v Knjižnici Laško izvajali skupaj z Osrednjo knjižnico Celje v okviru operacije sodelovanja lokalnih akcijskih skupin (LAS) čebela BERE med!, pri katerem je sodelovalo 5 LAS.
Projekt je vključeval pripravo priročnika v tiskani in e-obliki z naslovom Enostavna uporaba e-storitev ter izvedbo izobraževanj. V priročniku, katerega avtorice so Jerica Horjak (Knjižnica Laško) ter dr. Andreja Videc in Lea Očko (obe Osrednja knjižnica Celje), smo uporabnike seznanili z e-storitvami, kot so: uporaba e-bančništva, oddaja različnih vlog preko portalov e-uprave, e-davki; pregled zdravstvenih dokumentov na portalu e-zdravje, e-demokracija, e-storitve slovenskih knjižnic, e-varnost ipd.
V drugi fazi projekta smo od maja 2022 izvajali izobraževalne delavnice. Izvedenih je bilo 20 delavnic s predstavitvijo priročnika: 12 za odrasle (od tega 4 za v operaciji sodelujoče splošne knjižnice) in 8 delavnic za mlade. Udeležilo se jih je 98 odraslih in 131 učencev.
Informacijsko in digitalno opismenjevanje je vseživljenjski proces, ki je nujen za razvoj e-storitev in e-družbe. Priročnik in način izobraževanja je primeren za vse splošne knjižnice, saj jih lahko na tem področju izobražen bibliotekar kot izvajalec izobraževanj uporablja kot nabor e-storitev, ki so na voljo v Sloveniji, vanj pa sproti vključuje posodobljene in nove vsebine.

Matej Jazbinšek se je po diplomi na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz primerjalne književnosti in sociologije kulture l. 2007 zaposlil v Knjižnici Laško, najprej kot knjižničar, od l. 2008 kot bibliotekar in od l. 2014 kot direktor.
Od l. 2018 je podpredsednik DBC (2014–2018 predsednik) in od l. 2021 predsednik Upravnega odbora Kalanovega sklada pri ZBDS (v letih 2013–2020 sem bil član). Bil je član strokovnih delovnih skupin pri ZSK in NUK ter strokovne komisije za knjižnično dejavnost na Ministrstvu za kulturo.
Iz svojega dela bi izpostavil sodelovanje pri vzpostavitvi Posavske potujoče knjižnice (4 sodelujoče splošne knjižnice, nagrada za naj projekt l. 2020 pri ZSK).

Aleksandra Papež, Knjižnica Lenart: Od pobude lačni morda, do knjige Kej mo jeli – nagrajeni projekt

Knjižnica Lenart se je po udeležbi na strokovnem srečanju zainteresiranih za sodelovanje v Tednu kulturne dediščine in Dnevih evropske kulturne dediščine 2021 odločila dejavnosti obarvati v skladu s temo, povezano s kulinariko in kulturno dediščino lokalne skupnosti.
Ker so v Lenartu bibliopedagoške dejavnosti tiste, ki so ukoreninjene in beležijo visok obisk, smo se odločili, da z izbrano temo Dober tek! namensko najprej povežemo prav eno izmed pravljičnih ur.
Ob tem pa ponudimo še nekaj vsem starostnim skupinam uporabnikov, tudi ranljivejšim ciljnim skupinam, nekaj, kar bo na voljo daljše časovno obdobje in bo omogočalo aktivno vključevanje lokalne skupnosti.
S posebnim povabilom smo pričeli zbirati recepte za jedi, ki so jih gospodinje na območju Slovenskih goric pripravljale v preteklosti. Nato pa smo z začetim po odmevni razstavi kuhinjskih pripomočkih iz preteklosti, okoli 100 let starega jedilniškega stola in zbranih receptov, vzpostavljenem sodelovanju z vsemi društvi kmečkih žena in deklet v naši knjižnični mreži nadaljevali vse do sredine leta 2022, ko smo na podlagi zbranega uredili, oblikovali in izdali knjigo Ke 'mo jeli? ob 60. obletnici ustanovitve Knjižnice Lenart z natanko 60. kuharskimi recepti in dodanimi nasveti, spomini, anekdotami gospodinj iz okolice ter jo v družbi s. Nikoline Rop predstavili javnosti.

Aleksandra Papež je bibliotekarka – pravljičarka v Knjižnici Lenart. Z delom v splošni knjižnici se je pričela spoznavati leta 2012. Pravi, da so ji bili sprva pripovedovalski čevlji pošteno preveliki, danes pa v njih uživa in se vedno kaj novega nauči. V knjižnici se posveča bibliopedagoškim dejavnostim, projektnemu delu, medgeneracijskemu branju, promociji utripa knjižnice in domoznanstvu. Že več let pripoveduje v sklopu Pravljičnih večerov za odrasle. Z veseljem dela z ljudmi, za izposojevalnim pultom in izven njega.

Jasna Branka Staman, Srečko Pavličič in Vesna Laissani, Splošna knjižnica Ljutomer: Knjiga Zakleta Ana na več načinov

Splošna knjižnica Ljutomer izvaja knjižnično dejavnost za območje občin Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje za cca. 17.415 prebivalcev. Posebnost naše knjižnice so organizacijske enote: muzej, galerija in kino (trenutno ne deluje). Vse enote programsko povezujemo in prepletamo, veliko aktivnosti posvečamo kulturni dediščini in domoznanskemu področju. Knjižnica ima 8 zaposlenih in cca. 100.000 enot gradiva, dve izposojevališči (DSO Ljutomer in Razkrižje).
Za projekt smo se odločili, ker smo želeli mlade bralce motivirati in navdušiti za obiskovanje knjižnice. Že pred virusom Covid-19 smo pri mladostnikih beležili upad obiska. To smo želeli izboljšati. Pripovedovanje in branje zgodb, legend in ljudskih pripovedi iz domačega kraja je vedno uspešno pri motivaciji otrok za branje.
Nekdanji sodelavec Srečko Pavličič je napisal zanimivo zgodbo o Zakleti Ani, članica Društva upokojencev Ljutomer, Nada Stajnko pa jo je ilustrirala.
8. februarja 2022 smo na slovenski kulturni praznik vsem vrtcem, osnovnim šolam in občinam podarili slikanico Zakleta Ana. Iz tega dejanja je nastalo veliko lepih aktivnosti: kasneje je bil posnet video (za čase Covid-19 brez druženja), kasneje je nastala še knjiga lahkega branja za učence OŠ Cvetko Golar Ljutomer. Učenci so zgodbo tudi poustvarjali, tako likovno, kot tudi literarno. Planiramo še bralno značko za najmlajše o zgodbah iz domačega kraja, združeno s pohodom in ogledom lokacij nastanka zgodbe.
Naša ciljna skupina so bili najmlajši bralci, od 4-15 let. A s projektom smo nagovorili tudi starejšo populacijo (stanovalci Doma Lukavci, VDC Ljutomer, DSO Ljutomer, DU Ljutomer in drugi).
S tem smo želeli aktivirati domoznansko področje, spodbuditi domače avtorje za predstavitev zanimivih zgodb in legend iz naših krajev.

Jasna Branka Staman, slovenistka, knjižničarka, domoznanka, pravljičarka, pisateljica za najmlajše in pobudnica projektov je v Splošni knjižnici Ljutomer zaposlena od leta 1985.
Njen spekter knjižničnega in bibilopedagoškega delovanja je širok tako znotraj ustanove kot navzven v prleško pokrajino. Usmerjena je v širjenje bralne kulture in dediščine med vsemi generacijami, ohranjanje domoznanskega gradiva ter pomenu publiciranja domačih avtorskih in ljudskih besedil.
V knjižnici je sistematično in strokovno katalogizirala domoznansko gradivo, uredila muzejsko knjižnico ter posebne zbirke, se posvetila digitalizaciji in urejanju izdanih publikacij knjižnice. Po odhodu sodelavca je prevzela še vsebinski del domoznanstva, saj v knjižnico zahaja vse več ljudi, ki jih to področje še kako zanima.

Srečko Pavličič , upokojeni sodelavec Splošne knjižnice Ljutomer in učitelj slovenskega jezika. Delovna področja v času službovanja so bila knjižnica, muzej in galerija.
Je velik poznavalec lokalne zgodovine, po duši raziskovalec zgodovine, kulturne dediščine in avtor 122 enot objavljenega gradiva z domoznanskimi in zgodovinskimi vsebinami. Je avtor knjige Zaklete Ana. Z odhodom v pokoj je za njim ostala neprecenljiva sled naše kulturne dediščine, ki se je moramo zavedati, jo negovati, spoštovati in hraniti.

Vesna Laissani, 10 let direktorica Splošne knjižnice Ljutomer, po poklicu specialni pedagog in organizator dela (pedagog in andragog). V preteklosti je bila kulturna animatorka, turistična vodička. vodja projektov, delala na ljudski univerzi in drugih in institucijah za izobraževanje odraslih. Njena področja dela sedaj so knjižnica, muzej in galerija. Motivatorka zaposlenih, povezovalka ljudi in inštitucij, strastna moderatorka literarnih in drugih dogodkov, ljubiteljica umetnosti, jezikov, kulturne dediščine in vseh oblik kulture. Rada izvaja, snuje in oblikuje nove projekte in izvaja aktivnosti za mladino in odrasle.  

dr. Marko Samec, Knjižnica Šmarje pri Jelšah: Mednarodno okolje navdihuje knjižničarje in uporabnike

Knjižnica Šmarje pri Jelšah med svojimi zaposlenimi širi obzorja z načrtnim intenzivnim vključevanjem mednarodnih projektov v svoje delo. S pomočjo mednarodnih projektov se knjižničarji na področjih, ki jih prednje postavljajo izzivi sodobnega časa, hitreje opolnomočijo, svoje znanje in izkušnje pa nato širijo najprej med sodelavce in nato tudi med uporabnike.
Prispevek predstavlja dva mednarodna projekta šmarske knjižnice: Varuhi dediščine in Zgodbe lepšajo življenje. Hkrati pa prispevek tudi sporoča, kako pomembno in nenadomestljivo je, če knjižnica v svoje delo vključuje mednarodno okolje, saj tako rastemo, se učimo in razvijamo hitreje in bolj složno.

Dr. Marko Same c je po izobrazbi in družinski tradiciji inženir, po duši pa kreativec. V svojih štiridesetih letih in izkušnjah na raznolikih področjih je prepotoval kar nekaj sveta in se ustalil v svojem rojstnem kraju Šmarje pri Jelšah, znanem po Kalvariji, enem izmed sedmih čudes Slovenije. Danes je tam direktor knjižnice. 

Andreja Pleničar, Knjižnica Pavla Golie Trebnje: Portal Topoteka Temeniške in Mirnske doline

Portal Topoteka je orodje za prikazovanje in shranjevanje različnih domoznanskih in drugih vsebin. Zasnovan je bil v okviru Creative Europe. Je skupnost več kot 180 arhivov in znanstvenih ustanov iz 34 evropskih držav ter Kanade in ZDA. Vsaka Topoteka je samostojna in ima svoje ime, vse pa so povezane na portalu Topoteka, Trenutno hkratno navzkrižno iskanje po geslu po vseh Topotekah ni mogoče, iskanje je omejeno na izbrano Topoteko. Knjižnica se je prijavila na razpis za najboljši projekt v splošnih knjižnicah v letu 2022 ne zaradi orodja samega, ampak zaradi ogromno dela, ki je bilo vloženo v vsebine in digitalizacijo. Projekt ni muha enodnevnica, trenutno obsega 26.073 zapisov, od tega 23.877 slikovnega gradiva, 65 video posnetkov, 759 fotografij predmetov, 130 tekstov, 598 dokumentov 2 avdio zapisa in 644 oseb.
Do vsebin Topoteke lahko dostopate na naslednji povezavi https://temeniska-in-mirnska-dolina.topoteka.si .
Spletno dostopni podatki so zanimivi za vse knjižnice in njihove uporabnike, saj so posamezniki tako v preteklosti, kot tudi danes, migrirali po Sloveniji in tujini. Pri uvrščanju vsebin na portal ne delamo izbora, saj se nam zdi pomembno, da se gradivo ohranja in je vsem javno dostopno. Portal Topoteka bom z veseljem predstavila. Izvedeli boste, kako portal deluje in kaj vse omogoča, pogled s strani administratorja in uporabnika.

Andreja Pleničar je bila zaposlena od 1.11.1990 do 30.9.2008 v Knjižnic Mirana Jarca Novo mesto, od 1.1.1995 je bila strokovna in poslovna direktorica knjižnice, ki je v tem času postala zgled mnogim drugim knjižnicam po IKT in drugih rešitvah, novih tehnologijah, npr. knjižnica je prva v Sloveniji uvedla RFID tehnologijo v izposojo gradiva, avtomat za izposojo gradiva itd. Trenutno je direktorica Knjižnice Pavla Golie Trebnje. Ima strokovni naziv bibliotekarska specialistka, po poklicu univ. dipl. sociologinja. Nov izziv ji predstavlja digitalizacija domoznanskega gradiva.