Proaktivno delovanje knjižnic

21.-23. september v spletnem okolju

Sponzorji in pokrovitelji

Program

SREDA, 21. SEPTEMBER 2022
9.00–10.30 OTVORITEV, POZDRAVNI NAGOVORI (posnetek)
mag. Marko Rusjan, državni sekretar - predstavnik Ministrstva za kulturo RS
Damjana Vovk, predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije
PLENARNI PREDAVANJI
Božena Kolman Finžgar, prejemnica Čopove diplome 2021: Proaktivne, inovativne in inkluzivne splošne knjižnice (posnetek)
Ilona Kish, Public libraries 2030: Proaktivnost in Public libraries 2030 (posnetek)
10.30​–10.50 ODMOR
10.50–11.50 KNJIŽNICE, DEMOKRACIJA IN AKTIVNO DRŽAVLJANSTVO
mag. David Siders, Cincinnati & Hamilton County Public Library: Call To Action! Public Libraries Serve Vulnerable Populations With Civic Engagement & Connections To Resources (posnetek)
doc. dr. Mirt Komel, UL Fakulteta za družbene vede: Spontana ideologija bibliotekarjev (posnetek)
11.50​–12.00 ODMOR
12.00​–13.30 red. prof. dr. Bojan Žalec, UL Teološka fakulteta: Pomen knjižnic v sodobni (digitalni) dobi in prihodnosti (posnetek)
Saša Madacki, Schüler Helfen Leben Stiftung, Sarajevo: ​Libraries as Agents of Social Change: Between Shrinking and Expanding Spaces (posnetek)
mag. Marijan Špoljar, Mestna knjižnica Ljubljana: Prenova etičnega kodeksa slovenskih knjižničarjev (posnetek)
prof. dr. Polona Vilar, UL Filozofska fakulteta: Revija Knjižnica - kaj je novega? (posnetek)

Predavatelji

Božena Kolman Finžgar

prejemnica Čopove diplome za leto 2021

dr. Bojan Žalec

Teološka fakulteta

dr. ​Marco De Niet

Europeana

Boštjan Batič

IZUM

Vuk Ćosić

spletni strateg

dr. Giulio Blasi

MediaLibraryOnLine

Dominika Knoblochová

Tactical Tech

Sarah Brandt

Newsguard

mag. Mojca Pristavec Đogić

Državni zbor RS

 

 

Proaktivnost pomeni več kot aktivnost. Proaktivnost terja od nas aktivnosti v smislu pričakovanja morebitnih težav, zahtev ali sprememb. Pomeni prevzemanje pobud ter sprejemanje odločitev in odgovornosti zanje, s čimer postanemo manj odvisni od vsakokratnih učinkov okolja. Lahko pa se seveda odločimo tudi nasprotno in čakamo, da se stvari zgodijo – takrat smo reaktivni, bolj ranljivi in prepuščeni okolju.

Kako na tem področju delujemo v knjižnicah? Koliko smo proaktivni? Znamo spodbujati in krepiti proaktivnost kolektiva? Delujemo v smislu anticipiranja ali celo ustvarjanja sprememb v okolju, ali se morda le odzivamo nanje? Na katerih področjih smo se v zadnjem času izkazali v proaktivnosti in kaj smo s tem dosegli? Ali znamo spremljati in predvidevati? S kakšnimi izzivi se bomo srečevali v bližnji prihodnosti? Vsa ta vprašanja in še mnoga druga si bomo zastavljali in nanje odgovarjali na letošnjem kongresu z naslovom »Proaktivno delovanje knjižnic«. Tuji in domači strokovnjaki bodo z nami delili najnovejša teoretična spoznanja, poglede in izkušnje.

Razpravo letošnjega kongresa Zveze bibliotekarskih društev Slovenije odpiramo s prav posebnim pridevnikom. Zelo želenim in obenem izmuzljivim. Pogosto slišanim in večkrat preslišanim. Tudi v knjižnicah. Ga poznamo? 

Slovar slovenskega knjižnega jezika ga je »ujel« s pojasnilom: »… ki deluje, ravna spodbudno in odgovorno glede na razpoložljive možnosti: proaktiven pristop; proaktivna metoda; proaktivno delovanje«. Ga razumemo?

Proaktivnost. V jezikovni svetovalnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki podaja odgovore na vprašanja s področja pravopisa in etimologije, zasledimo pod tem geslom tudi vprašanje: »V moji stroki, knjižničarstvu, je v novo nastajajočih priporočilih za splošne knjižnice večkrat omenjen pridevnik “proaktiven,” ki zveni, kot da se bo vsak čas razpočil od aktivnosti. /…/ Kakšna je pomenska razlika med pridevnikoma aktiven in proaktiven? Meni se na prvo žogo zdi “proaktiven” samo napihnjena pogruntavščina z željo, napraviti besedilo bolj imenitno, v duhu z novimi (neoliberalnimi?) časi /…/«.

Programski in organizacijski odbor

Urša Bajda, Boštjan Batič, Ines Grlj, Barbara Kavčič, Urška Krajnik, Sandra Kurnik Zupanič, Luana Malec, Polona Marinšek, Saša Vidmar, Ines Vodopivec

Accessibility