Slovenski knjižničarji se najprej včlanjujejo v Avstrijsko bibliotekarsko društvo. Oktobra 1931 je v Zagrebu ustanovljeno Društvo jugoslovanskih bibliotekarjev. Ljubljanska sekcija šteje ob ustanovitvi šest članov. Prvi člani so bili: dr. Joža Glonar, dr. Avgust Pirjevec, dr. Melitta Pivec-Stele, dr. Josip Puntar, dr. Joža Rus in dr. Janko Šlebinger. Leta 1932 se jim pridruži Janko Glazer, leta 1933 dr. Rajko Ložar, leta 1938 Cene Kranjc in leta 1940 dr. Valter Bohinec. Decembra 1946 je v Ljubljani organizirana prva konferenca slovenskih knjižničarjev in izbran iniciativni odbor za ustanovitev lastnega strokovnega društva. Iniciativni odbor sestavljajo: Dušan Ludvik, dr. Melitta Pivec-Stele in Vasilij Melik. 21. decembra 1947 poteka v NUK-u ustanovni občni zbor Društva bibliotekarjev Slovenije. Prvi predsednik je dr. Mirko Rupel, podpredsednik Janko Glazer, tajnica Vida Gaspari-Tausig, blagajnik Pavle Kalan, ostali odborniki pa Roza Mencin, Milan Šega in Mara Šlajpah. Člana nadzornega odbora sta Bogo Komelj in Leopold Šmalc. Ministrstvo za notranje zadeve LRS izda 17. aprila 1948 odločbo, na osnovi katere lahko začne društvo pravnoveljavno delovati. 22. decembra poteka prvi redni občni zbor društva. Včlanjenih je 75 knjižničnih delavcev. Septembra 1949 poteka v Ljubljani ustanovni kongres Zveze bibliotekarskih društev Jugoslavije. Marca 1950 je ustanovljena republiška sekcija za ljudske knjižnice, ki jo vodi Roza Mencin. Na majskem posvetovanju je ustanovljenih šest strokovnih komisij. V tem letu društvo prvič izda članske izkaznice za svojih 136 članov. Leta 1951 izda društvo publikacijo »Slovenske knjižnice«, ki je prvi pregled slovenskih ljudskih, strokovnih in znanstvenih knjižnic. Urednika publikacije sta Josip Rijavec in Marija Zidar. Februarja 1954 so sprejeta nova društvena pravila, društvo prevzame tudi sindikalne funkcije, ustanovljeni sta sindikalni podružnici v Ljubljani in Mariboru; sindikat ima 158, društvo pa 132 članov. V okviru društva delujejo strokovne sekcije: za znanstvene knjižnice, za ljudske knjižnice in za bibliografijo. Leta 1957 izide prva številka glasila društva, tj. revija »Knjižnica«, prvi urednik postane Maks Veselko, uredniški odbor sestavljajo vodje društvenih sekcij. Leta 1956 je v Celju ustanovljena podružnica društva. Leta 1958 dobi društvo prvega častnega člana – Janka Glazerja, na Ravnah na Koroškem pa je ustanovljena nova podružnica društva. Leta 1959 društvo opusti sindikalne funkcije in se reorganizira, ima štiri podružnice (Ljubljana, Celje, Maribor, Ravne) in devet poverjeništev (Kranj, Novo mesto, Jesenice, Murska Sobota, Brežice, Koper, Nova Gorica, Tolmin, Vrhnika). Nova podružnica začne leta 1960 delovati v Kranju. 22.-23. oktobra 1960 poteka v Mariboru 13. občni zbor društva s 150 udeleženci, to je tudi prvo strokovno posvetovanje društva. Ustanovljena je sekcija za strokovne knjižnice, ki jo vodi Slavica Ludvik. Leta 1961 začne v okviru sekcije za ljudske knjižnice delovati sekcija za mladinske knjižnice, ki jo vodi Martina Šircelj. Ponovno zaživi podružnica društva v Celju, na novo pa je ustanovljena podružnica v Kopru. Podružnica v Novi Gorici začne delovati leta 1963. Na občnem zboru društva v Mariboru je odločeno, da se namesto sekcij za posamezne vrste knjižnic ustanovijo stalne in občasne komisije (npr. za abecedni imenski katalog, stvarni katalog, spremljanje razvoja bibliotekarske vede, bibliografijo, opremo in gradnjo knjižnic, šolanje bibliotekarskih kadrov). Leta 1965 ima društvo že 403 aktivne člane. Leta 1967 poteka 18. občni zbor in strokovno posvetovanje v Celju. Udeleženci se odločijo, da bo društvo spremenilo organiziranost, na vseh večjih območjih Slovenije naj bi bila ustanovljena samostojna bibliotekarska društva; sprejet je nov statut društva; podeljenih je 36 Čopovih diplom (prvi dobitnik Čopove diplome je Vlado Novak, ravnatelj Študijske knjižnice v Celju). 1968. so ustanovljena samostojna društva bibliotekarjev v Mariboru, Ljubljani, na Gorenjskem, Primorskem in za Mežiško dolino, v Celju, Novem mestu in Murski Soboti pa še naprej delujejo podružnice osrednjega društva. Decembra poteka v NUK-u ustanovni sestanek Skupnosti študijskih knjižnic Slovenije. Posvetovanja, ki leta 1974 poteka v NUK-u, se udeleži 280 članov društva in gostov. Na pobudo Goriške knjižnice Franceta Bevka je ustanovljen Kalanov sklad. Podpisan je sporazum o ustanovitvi Skupnosti knjižnic Slovenije. Oktobra 1975 je podpisan nov samoupravni sporazum o ustanovitvi Društva bibliotekarjev Slovenije. 1977. je ustanovljeno Društvo knjižničarjev Dolenjske. Leta 1979 ima Društvo bibliotekarjev Ljubljana 324 članov, Društvo bibliotekarjev Maribor 100 članov, Društvo bibliotekarjev Pomurja pribljižno 30 članov in Društvo bibliotekarjev Dolenjske 77 članov. Leta 1981 društvo združuje že 8 področnih društev in ima okoli 1.000 članov, strokovno delo pa poteka v okviru osmih komisij. Samoupravni sporazum o združevanju pokrajinskih bibliotekarskih društev v Zvezo bibliotekarskih društev Slovenije je podpisan leta 1983. 18.-19. novembra 1983 poteka 1. skupščina ZBDS, sprejeti so nov statut in drugi akti združenja. 15. oktobra 1991 ZBDS obvesti IFLA-o o izstopu iz Zveze društev bibliotečnih delavcev Jugoslavije. Leta 1988 je na 6. skupščini ZBDS na Otočcu sprejet dokument Strokovni kriteriji in merila za visokošolske knjižnice, 1990 . so v Novi Gorici sprejeti Standardi za specialne knjižnice, 1995. je na Bledu sprejet Etični kodeks slovenskih knjižničarjev, leta 2004 pa je v Ljubljani sprejet Manifest ZBDS o razvoju slovenskih knjižnic in knjižničarstva. Organizacijsko prenovo doživi združenje v letu 2009, ko je na skupščini ZBDS dne 27. marca potrjen novi statut. Ta je bil nazadnje spremenjen leta 2019. Ob koncu leta 2021 je bilo v ZBDS povezanih skoraj 1.300 knjižničark in knjižničarjev. Njegovo delovanje finančno podpira Ministrstvo za kulturo, izdajanje revije Knjižnica pa podpira tudi Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije . Sedež združenja ostaja v Narodni in univerzitetni knjižnici. ZBDS tesno sodeluje tudi z drugimi strokovnimi združenji. Je aktivni član združenj IFLA, EBLIDA in IBBY.
