Lovro Stepišnik

StepišnikLovro Stepišnik se je rodil 28. julija 1834. leta v Arclinu pri Vojniku, vendar se je s starši kmalu preselil pod Ptujsko goro, kjer so kupili mlin. Mladi Lovro se je privajal mlinarski obrti in po očetovi smrti podedoval »Zidarski mlin« na Zgornji Ložnici in v njem tudi živel. Tu je v narodnem duhu deloval župnik Karel Križe, ki ga je prvi učil brati in pisati. Lovro Stepišnik se je navdušil za slovensko pisano besedo. Na Lovra so vlivali še upokojeni učitelj Broelich, izobraženi kmet Zafošnik in seveda škof Slomšek. K njemu je hodil po svoje učne knjige in se z njim veliko pogovarjal, tudi o omiki slovenskega naroda. V tistem času so bili mlini shajališča vaščanov; k njemu je prihajal Jurij Vodovnik ter mu prinašal knjige in tudi svoje pesmi. Lovro jih je prepisoval in posojal sosedom, da so se jih učili in jih kasneje tudi zapeli. Lovro Stepišnik je zbiral slovenske knjige, mnoge je celo prepisal ter jih posojal sosedom. 1863. leta je s pomočjo dr. Josipa Vošnjaka ustanovil Bralno društvo pod Pohorjem in prvo slovensko potujočo knjižnico Slovensko bukvarnico. Knjige je nosil v košu od kmetije do kmetije in jih posojal. Po enem mesecu je ponovno šel na pot ter jih zamenjal. Tako je Lovro Stepišnik spoznan za prvega potujočega knjižničarja ne samo v Sloveniji, temveč tudi širše – zapisan je podatek, da je bil prvi potujoči knjižničar na Balkanu.
Z ljudmi se je rad pogovarjal o knjigah, ljudskih šegah in vražah, vremenu in vse to skrbno zapisoval. Leta 1883 je napisal znano knjigo Ženitvovanjske navade na Štajerskem, ki je doživela kar pet ponatisov. Lovro Stepišnik je bil tudi med ustanovitelji časopisa Slovenski gospodar. Umrl je 16. februarja 1912, pokopan je na pokopališču v Slovenski Bistrici.

Vir fotografije: Wikipedia