Manifest ZBDS o razvoju slovenskih knjižnic in knjižničarstva

Knjižničarji v Sloveniji kot del slovenske in svetovne družbe opravljamo svoje poslanstvo za sedanjost in prihodnost. Pot v humano družbo, ki so jo za nas gradili naši predhodniki, nadaljujemo, zavedajoč se dosedanjega in prihodnjega pomena našega dela za celosten razvoj Slovenije in sveta.

POSLANSTVO
Z namenom razvijati znanje in sposobnosti prebivalstva Slovenije kot najpomembnejšega nacionalnega bogastva bodo knjižnice vsem prebivalcem zagotavljale enake možnosti za dostop do publikacij in informacij na vseh medijih ter zadovoljevale njihove kulturne, informacijske, izobraževalne, raziskovalne, komunikacijske in socialne potrebe. S tem bodo omogočale njihov osebnostni razvoj, ne glede na njihove finančne, intelektualne ali druge zmožnosti oziroma potrebe.

Kot kulturna središča bodo knjižnice tudi v prihodnje spodbujale bralno kulturo in vseživljenjsko pismenost prebivalstva. Kot specializirani informacijski centri bodo razvijale lastne informacijske storitve in proizvode, kot socialna središča pa bodo uporabnikom omogočale socialne stike in medsebojno izmenjavo mnenj in izkušenj.

V skladu z načeli profesionalne etike se bodo knjižnice zavzemale za humani razvoj celotne družbe.

RAZVOJNE USMERITVE IN CILJI

Kakovost življenja
Vedno večje zaostajanje humanega razvoja za razvojem vrhunske tehnologije lahko ogrozi kakovost življenja. Knjižnice, ki so tradicionalno nevtralne zbiralke, ohranjevalke in posredovalke znanja, lahko s človeku prijazno uporabo vrhunske tehnologije pospešujejo humani razvoj družbe.
Po tej usmeritvi, ki izhaja iz težnje po uravnoteženosti humanega razvoja družbe z njenim tehnološkim razvojem, morajo knjižnice v svojih okoljih postati prepoznavnejše.

Informacijska družba
Proces nastajanja informacijske družbe je povezan s spreminjanjem sistema vrednot in s tem tudi odnosa do znanja. Knjižnice bodo sicer ohranile svojo dosedanjo vlogo, vendar pa bodo morale pri uresničevanju svojega poslanstva tekmovati z organizacijami, ki jim bo posredovanje znanja predstavljalo vir dohodka. Poleg opravljanja tradicionalnih nalog, bodo knjižnice prevzemale tudi nove:

  • uvajale bodo tehnološke novosti in nove metode dela ter ob smiselni rabi  informacijske tehnologije še naprej vestno zbirale, shranjevale,  predstavljale in posredovale obstoječa in nastajajoča znanja;
  • ohranjale in razvijale bodo uporabniku prijazno podobo, se zavzemale za vrednote, kot so splošna dostopnost publikacij in informacij, razvijanje bralne kulture in vseživljenjske pismenosti, svoboda uporabe in  interpretacije znanja, enakopravnost pri predstavljanju uveljavljenih in  alternativnih znanj ter varovanje zasebnosti;
  • s pravočasnim in ustreznim odzivom na zahteve časa bodo smiselno  povezovale različne informacijske in druge dejavnosti s tradicionalnimi  dejavnostmi knjižnic in pri tem ohranjale ravnovesje med zavezanostjo  svojemu poslanstvu in ekonomsko uspešnostjo svoje dejavnosti;
  • ohranjale bodo svoje bogate zbirke na vseh nosilcih zapisov za prihodnje  rodove, jih varovale pred zlorabami in jih preoblikovale v vsem dostopne in  razumljive prikaze človeške dejavnosti.

Nacionalna identiteta in multikulturnost
Knjižnice ustvarjalno prispevajo k vzpostavljanju, ohranjanju in promociji slovenske nacionalne identitete in multikulturnosti slovenskega prostora. Zato bodo še posebej skrbno zbirale, hranile in promovirale knjižnično gradivo, ki je kulturna dediščina oziroma kulturni spomenik.

Medkulturno izmenjavo in toleranco bodo spodbujale z nabavno politiko, ki se odziva na potrebe vsega prebivalstva svojega okolja, organizacijo kulturnih prireditev za pripadnike vseh etničnih skupnosti ter s popularizacijo njihove kulturne ustvarjalnosti.

Strokovno sodelovanje
Nacionalno strokovno združenje povezuje knjižničarje, knjižnice in strokovna društva. Zavzemalo se bo za uveljavitev deklaracij, manifestov in drugih dokumentov knjižničarske stroke v praksi, zato mora prevzeti vidno vlogo v procesih javnega odločanja in enakovredno sodelovati pri sprejemanju družbenih odločitev. Zato si bo prizadevalo za:

  • strokovno povezovanje na državnem in mednarodnem nivoju;
  • povezovanje in krepitev zavesti o pripadnosti nacionalnemu združenju,  ustrezno vrednotenje knjižničarskega dela v družbi, utrjevanje strokovne  samozavesti in za uveljavljanje načel etičnega kodeksa, strokovnih  standardov in smernic;
  • dodeljevanje licenc v knjižničarski stroki, za enotne strokovne nazive  in za ustrezno medresorsko usklajenost pri njihovem priznavanju ter za  oblikovanje, uveljavljanje in priznavanje novih bibliotekarskih poklicev;
  • priznanje združenja kot strokovnega telesa za verifikacijo programov  neformalnega izobraževanja knjižničarjev in uporabnikov knjižnic;
  • raziskovanje, izobraževanje in publicistično dejavnost na področju  knjižničarstva;
  • spodbujanje ustvarjalnega dela s podeljevanjem nagrad in priznanj za  vrhunske dosežke v stroki;
  • uresničevanje sindikalnih pravic knjižničnih delavcev.

Izobraževanje, strokovno spopolnjevanje in raziskovanje
Hiter razvoj stroke, informacijske in komunikacijske tehnologije, nosilcev zapisov informacij in spreminjanje potreb uporabnikov knjižnic zahtevajo stalno strokovno spopolnjevanje zaposlenih v knjižnicah.

Formalno in neformalno izobraževanje ter strokovno spopolnjevanje knjižničarjev bo organizirano tako, da bo spodbujalo znanstvenoraziskovalno delo, sledilo novim znanstvenim in strokovnim spoznanjem, spreminjajoči se vlogi knjižnic v družbi in potrebam po novih znanjih. Zato si bo knjižničarska stroka prizadevala za:

  • razvoj takšnega sistema formalnega in neformalnega izobraževanja in  strokovnega spopolnjevanja knjižničarjev, ki bo upošteval sodobne mednarodne  smernice stroke in potrebe svojega okolja; usklajen bo s potrebami stroke  ter vzpodbujal znanstvenoraziskovalno delo;
  • vzpodbujanje permanentnega izobraževanja knjižničarjev in njegovo  ustrezno vrednotenje pri kariernem razvoju zaposlenih v knjižnicah;
  • ustrezen sistem preverjanja usposobljenosti kandidatov za vstop in delo  v stroki;
  • razvijanje, oblikovanje in izvajanje programov izobraževanja in  usposabljanja uporabnikov, zlasti za informacijsko pismenost.

Sodelovanje z okoljem
Prepoznavnost knjižnic v njihovem okolju je predpogoj za uresničevanje njihovega poslanstva. Njihovo delovanje mora biti vseskozi usmerjeno k uporabnikom, hkrati pa morajo čimbolj gospodarno ravnati s svojimi viri in skrbeti za njihovo razpoložljivost tudi v prihodnje. Zato bodo knjižnice:

  • ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV bo v okviru strateškega načrtovanja in vodenja  natančno proučile svojo lastno organizacijo in potrebe okolja ter oblikovale  ponudbo svojih storitev in izdelkov po meri uporabnikov;
  • oblikovale strategije komuniciranja in dobrih odnosov z različnimi  javnostmi: z zaposlenimi, matičnimi organizacijami, uporabniki, lokalno in  državno upravo, verskimi in političnimi organizacijami, civilno družbo,  profesionalnimi združenji, sponzorji in donatorji, poslovnimi partnerji in  drugimi;
  • javnost informirale o svoji dejavnosti ter tudi s tem ozaveščale okolje  o vlogi in pomenu knjižnic za skladen tehnološki in humani razvoj družbe;
  • poudarjale koristi, ki jih njihovo delovanje prinaša okolju, in s tem  ustvarjale zavest o knjižnicah kot pomembnem dejavniku razvoja humane družbe  ter tako dosegle prepoznavno mesto v strateških načrtih in drugih razvojnih  dokumentih širše skupnosti in matičnih organizacij;
  • s promocijo svoje dejavnosti, ki temelji na uporabniku prijazni  knjižnici, ustvarjale pozitivno podobo v javnosti in s tem dosegle podporo  pri pridobivanju virov za svoje delovanje.

Upravno politično okolje
Knjižnice morajo delovati kot enakovreden sooblikovalec družbenih sprememb in sodelovati pri razvoju svojega okolja. Vzpostaviti morajo ustrezne oblike in načine vpliva na organe odločanja v okviru upravnih in političnih struktur. Zato si bodo prizadevale:

  • da bo knjižnična dejavnost našla ustrezno mesto v nacionalnih in drugih  razvojnih programih države ter v načrtih političnih in sindikalnih  organizacij;
  • za vzpostavitev nadresornega organa na državni ravni, ki bo pristojen za  usklajen razvoj slovenskega knjižničnega sistema;
  • za vzpostavitev ustreznih služb za knjižnice pri vseh ministrstvih,  pristojnih za knjižnice;
  • za ustrezno zastopanost knjižničarjev v vseh organih in delovnih  telesih, ki usmerjajo in odločajo o razvoju knjižničarstva na državni in  lokalni ravni ter v okviru organizacij, v katerih knjižnice delujejo.

Za uresničitev manifesta se bodo knjižničarji, knjižnice in knjižničarska društva povezovali z vsemi organizacijami, združenji in društvi, ki imajo sorodne cilje, predvsem s področja kulture, izobraževanja in znanosti.

Manifest je bil sprejet na skupščini ZBDS dne 17. 09. 2004.