Ljubljana, 29. maj 2025
Profesionalni razvoj specialnih knjižničarjev leta 2025
V prispevku bomo pregledali ključne elemente profesionalnega razvoja, ki kljub spremembam ostajajo temeljni za profesionalni razvoj. Pri analizi stanja pa bomo pogledali tudi v polje sprememb, ki jih prinaša življenje po kovidu, podnebne turbulence, nova socialna razmerja in še posebej nove tehnologije – skratka planetarna sprememba in njene posebne okoliščine, ki sprožajo vse večje nezaupanje v inštutucije. Iskali bomo odgovor, kje je rešitev, v katero smer naj se profesionalec, specialni knjižničar v različnih obdobjih profesionalnega razvoja obrne v iskanju trdne profesionalne identitete. Kako ali ob kom naj vrednoti svoj napredek. Kako ravnati, če začenja čutiti izgorelost in nemoč.
Doc. dr. Petra Javrh je aktivna raziskovalka na Andragoškem centru Slovenije, raziskovalno sodeluje z Oddelkom za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Filozofske fakultete UL. Vljučuje se v različne mednarodne raziskovalne in razvojne projekte. Posveča se teoretskim temam v izobraževanju odraslih, med njimi profesionalnemu razvoju in konceptu profesionalizacije strokovnjakov v izobraževanju odraslih, raziskovanju pismenosti in spretnosti odraslih ter vlogi knjižničnih delavcev pri tem, učenju in ustvarjalnosti v tretjem življenjskem obdobju, trajnostnemu razvoju. Več let je predavala predmet Andragogika ciljnih skupin na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Je avtorica, soavtorica ali urednica znanstvenih monografij, strokovnih del, učbenikov za odrasle in serij izobraževalnih filmov.
Pot do uspeha: Nenehno učenje in prilagodljivost
Pot do uspeha v sodobnem informacijskem okolju ni tlakovana z gotovimi rešitvami, temveč z nenehnim učenjem, prilagodljivostjo in prevzemanjem odgovornosti. Avtorica, specialna knjižničarka v farmacevtskem podjetju, skozi osebno in strokovno izkušnjo predstavi, kako se uspeh gradi z razumevanjem uporabnikov, sodelovanjem z različnimi deležniki in zmožnostjo povezovanja informacij v kontekstu. V hitro razvijajoči se industriji, kjer je informacija valuta, je ključno, da knjižničar zna pravočasno zagotoviti relevantne vire, razvijati informacijsko pismenost in se odzivati na tehnološke spremembe. Učenje ni enkraten dogodek, temveč način življenja – vsakodnevna praksa, ki omogoča rast in prilagajanje novim izzivom, tudi tistim, ki jih prinaša umetna inteligenca. Dialog z uporabniki, osebna odgovornost za strokovni razvoj ter pripadnost skupnosti so temelji, na katerih temelji uspešno delo. Knjižničar danes ni več le posrednik informacij, temveč inovator, učitelj in svetovalec, ki s svojo človeškostjo, kritičnim mišljenjem in strokovnostjo ustvarja mostove med znanjem in ljudmi. Prav ta človeški pristop je tisto, kar nas loči od strojev – in kar predstavlja našo največjo prednost.
Mag. Angela Čuk iz specialne knjižnice Krke, d.d. je po zaključenem študiju veterinarske medicine in farmakologije delala kot raziskovalka v Krkinem razvoju, nato pa sprejela izziv vodenja specialne knjižnice v podjetju. Prispevke s področja veterinarske, medicinske in bibliotekarske stroke s poudarkom na povezovanju in prepletanju znanj in praks je objavila v različnih strokovnih publikacijah. Sodeluje v Društvu knjižničarjev Dolenjske in v Sekciji za specialne knjižnice pri ZBDS, ki jo je v mandatu 1994–1995 tudi vodila, bila dolgoletna članica izvršnega odbora sekcije in članica izvršnega odbora društva.
Ustvarjalni pristop gradi prihodnost knjižnice in skupnosti
Kaj se zgodi, ko knjižnico vodi nekdo, ki v njej ni "zrasel", a verjame vanjo bolj kot marsikdo, ki je? Predavanje prinaša osebno zgodbo ustvarjalca, ki je iz sveta vizualne umetnosti in tehniške izobrazbe stopil v vlogo direktorja splošne knjižnice – in s svežim pogledom, drznostjo ter srčno predanostjo nadgradil njeno vlogo v skupnosti. To je zgodba o preseganju meja stroke, razbijanju rutine in ustvarjanju prostora, kamor uporabniki ne hodijo le po knjige, temveč (z)rastejo.
Dr. Marko Samec je po srcu kreativec, ki je doktoriral iz aplikativne fizike s področja gradbeništva in je po poklicu direktor knjižnice, ki ima še bolj kot knjige rad filme. In bolj kot besede, ceni dejanja. To se kaže tudi v njegovem delovanju, kjer z inovativnimi pristopi in proaktivnostjo knjižnico oblikuje v temeljni družbeni prostor skupnosti.
Slovenske specialne knjižnice – kompetence specialnih knjižničarjev
Danes je vloga specialnih knjižničarjev ključno vezana na stalno prilagajanje novim tehnološkim in informacijskim izzivom. Za učinkovito opravljanje vsakodnevnega dela morajo imeti informacijski strokovnjaki določene kompetence, da lahko opravljajo svoje naloge in podpirajo organizacije pri upravljanju z informacijami in znanjem. Ključna področja vključujejo informacijsko pismenost, tehnične veščine, obvladovanje informacij, komunikacijske in sodelovalne sposobnosti ter etično ravnanje s podatki. Posebna pozornost mora biti namenjena nenehnemu učenju in strokovnemu razvoju, saj so to ključne komponente za uspešno prilagajanje hitrim spremembam v informacijskih tehnologijah in praksah. Obvladovanje spreminjajoče informacijske krajine ni enostavna naloga in zahteva od specialnih knjižničarjev kontinuirani profesionalni razvoj, da ohranijo svojo relevantnost in zagotavljajo vrhunske storitve v vedno bolj kompleksnem informacijskem okolju.
Barbara Kavčič, univ. dipl. bibl., je od leta 2009 vodja specialne knjižnice za nepremično kulturno dediščino na Direktoratu za kulturno dediščino, Ministrstvo za kulturo. Aktivno raziskuje delovanje specialnih knjižnic v Sloveniji in izsledke predstavlja na mednarodnih konferencah (LIDA, Posvetovanja specialnih in visokošolskih knjižnic na Hrvaškem, PreLIBER, Kongresi Srbskega bibliotekarskega društva ipd.), in jih objavlja v strokovnih člankih. Znanje posreduje naprej tudi v vlogi mentorice in občasne predavateljice študentom različnih smeri. Od leta 2017 vodi Sekcijo za specialne knjižnice pri ZBDS; leta 2021 je bila izvoljena v drugi mandat predsednice Sekcije za specialne knjižnice pri ZBDS in bila predsednica programskega odbora Posvetovanje sekcij ZBDS 2021, 2023 in Kongresa ZBDS 2022. V času aktivnega delovanja v Sekciji za specialne knjižnice pri ZBDS je vsakoletno organizirala Dneve specialnih knjižnic in druga strokovna srečanja ter sodelovala v različnih strokovnih in posvetovalnih komisijah in strokovnih telesih.
Programi in dejavnosti mednarodne knjižničarske skupnosti se vse bolj prilagajajo aktualnim svetovnim izzivom in trendom. Ključni poudarek je na pridobivanju novih interdisciplinarnih znanj in razvoju strokovnih ter tehničnih kompetenc, pri čemer specialni knjižničarji ne ostajajo zgolj varuhi informacij, temveč (p)ostajajo strateški partnerji v organizacijah, nosilci inovacij in povezovalci znanja. Vloga specialnega knjižničarja se razvija onkraj tradicionalnih meja, saj ni zgolj zbiralec podatkov, temveč analitik, svetovalec in raziskovalec, ki aktivno soustvarja prihodnost. Na poti strokovne rasti se ne zanaša le na formalno izobraževanje, temveč tudi na bogate delovne izkušnje in samostojno, neformalno učenje. Ključno je samozavestno zagovarjanje njegove vloge in prispevka k uspehu organizacije, kjer ne gre le za operativno podporo, temveč tudi za strateško umeščanje knjižnice v delovne procese matične ustanove. Delo specialnega knjižničarja zahteva stalno učenje, sposobnost povezovanja formalnega in neformalnega znanja ter prilagajanje novim tehnologijam in pristopom. Sooča se z izzivi uravnoteženja delovnih obremenitev, prilagajanja novim digitalnim orodjem in iskanja ravnovesja med operativnimi nalogami ter strokovnim razvojem. S proaktivnostjo in praktičnimi znanji presega »mehansko iskanje podatkov«, ki vključuje analiziranje, svetovanje in raziskovanje. Vsako iskanje namreč ni le uporaba ključnih besed, temveč premišljeno zastavljeno vprašanje, ki v sebi nosi izziv in rešitev. Na Dnevu specialnih knjižnic (DSK) se bo skušalo osvetliti, ponovno afirmirati in po potrebi na novo opredeliti vlogo specialnega knjižničarja – ne le znotraj matične ustanove, temveč tudi širše v informacijskem in knjižničarskem prostoru. Vabljeni!
Violetta Bottazzo, Nataša Ciber, Barbara Kavčič, Marija Lesjak Reichenberg, Ana Peklenik, Gregor Ilaš
