umetna inteligenca v muzejih, arhivih in knjižnicah
10. november 2025Ljubljana in spletno okolje
Vabimo vas na skupno srečanje Slovenskega muzejskega društva,Arhivskega društva Slovenije inZveze bibliotekarskih društev Slovenije UI v kultUrI umetna inteligenca v muzejih, arhivih in knjižnicah. Srečanje bo potekalo 10. novembra 2025 v Zgodovinskem arhivu Ljubljana (Trdinova ulica 4) ter v spetnem okolju. Kotizacija za člane navedenih društev: brezplačno.Kotizacija za nečlane (v prostoru): 50 EUR.Kotizacija za nečlane (spletno okolje): 30 EUR. Vsi udeleženci bodo prejeli potrdilo o udeležbi.
informacije za udeležence
*protected email*
Igor Filipič, Nadškofijski arhiv Maribor: Heronimus Mariborski: pogovorni asistent v arhivu
.pdf
Gene je glavni knjižničar Nacionalnega knjižničnega odbora (NLB) in skrbi za strokovni razvoj vseh knjižničarjev v okviru NLB. Kot glavni direktor za inovacije vodi razvoj LAB25 (Libraries and Archives Blueprint 2025) – nove, preoblikovalne vizije za Narodno knjižnico, Narodni arhiv in splošne knjižnice v Singapurju. Trenutno je izvršni kreativni direktor osrednjega dogodka ob obeležitvi SG60: The Heart & Soul Experience. Pred tem je bil Gene izvršni direktor Urada za singapursko dvestoletnico v okviru Kabineta predsednika vlade, kjer je leta 2019 vodil obeležitev singapurske dvestoletnice. Bil je tudi kreativni direktor zaključnega dogodka ob SG50 – The Future of Us Exhibition. Gene je bil pred tem direktor Narodne knjižnice Singapurja, kjer je razvil projekt Singapore Memory, ter predsednik Knjižničarskega združenja Singapurja.
Ines je umetnostna zgodovinarka in bibliotekarka, ki se že vrsto let posveča digitalizaciji kulturne dediščine. Je nekdanja članica UNESCO Nacionalnega odbora za Spomin sveta, med leti 2000 in 2024 pa je bila tudi pomočnica ravnatelja za strokovno delo Narodne in univerzitetne knjižnice. Danes deluje kot generalna sekretarka mednarodnega konzorcija Artificial Intelligence for Libraries, Archives and Museums (AI4LAM), ki povezuje vodilne svetovne dediščinske ustanove – od norveške, britanske in francoske nacionalne knjižnice do Vatikanske knjižnice, Univerze Stanford in Kongresne knjižnice ZDA. Je članica IFLA Komisije za digitalno humanistiko in digitalno izobraževanje ter podpredsednica upravnega odbora mreže Europeana. Strokovno se posveča razvoju digitalnih strategij, umetni inteligenci v kulturnih ustanovah in odprti znanosti. Kot raziskovalka opozarja, da kulturne ustanove igrajo pomembno vlogo v novo nastajajočem tehnološkem okolju, saj lahko ponudijo tisto, kar komercialni sistemi umetne inteligence nujno potrebujejo za razvoj modelov: zanesljive, preverjene in verodostojne podatke.
Sara je vodja dela s stankamin pri READ-COOP, evropskemu združenju, ki razvija platformo Transkribus. Ima doktorat iz Digitalnih humanistik z University College Cork in diplomo iz arhivistike, paleografije in diplomatskih študij državnega arhiva v Trstu.
Alenka je višja bibliotekarska specialistka z doktoratom znanosti s področja bibliotekarstva. Dobri dve desetletji je v Narodni in univerzitetni knjižnici vodila oddelek za raziskave in še vedno je nosilka številnih razvojnih projektov. Njeno področje delovanja obsega specialne knjižnice, razvoj informacijskih tehnologij v knjižničarstvu ter varovanje digitalne dediščine. Aktivno sodeluje na mednarodni ravni – bila je vodja IFLA sekcije za informacijsko tehnologijo ter sodelovala v delovnih skupinah za digitalizacijo in odprti dostop. Leta 2020 je prejela Čopovo diplomo za izjemne prispevke k razvoju knjižničarske stroke v Sloveniji.
Ajda je razvijalka aplikacij in strokovnjakinja za digitalne tehnologije, zaposlena v Narodni in univerzitetni knjižnici (NUK). Po izobrazbi je matematičarka, njeno zanimanje pa sega od teoretičnih raziskav do praktičnih rešitev na področju sodobnih informacijskih storitev v kulturi. Trenutno se loteva vprašanj, ki zadevajo uporabno vrednost umetne inteligence v storitvah in delovnih procesih knjižnic.
Tatjana je doktorica računalništva in informatike, od leta 2006 je vodja Sektorja za elektronske arhive in računalniško podporo v Arhivu RS. Ima ključno vlogo pri razvoju informacijskega sistema arhiva, pripravi zakonodaje in izvedbi projekta e-ARH.si. Kot docentka na Alma Mater Europaea predava digitalno arhiviranje, informacijsko infrastrukturo in varnost ter raziskuje trajnostne rešitve za dolgoročno hrambo digitalnega gradiva. Je avtorica številnih strokovnih in znanstvenih prispevkov ter aktivna članica strokovne skupnosti na področju arhivistike in digitalne hrambe.
Sebastjan je etnolog in kulturni antropolog, zaposlen kot kustos -muzejski svetovalec v Muzeju novejše zgodovine Celje. V muzeju vodi in sooblikuje razstave ter razvojne projekte, ki povezujejo kulturno dediščino, trajnost in digitalizacijo muzejske prakse. Posebej ga zanimajo sodobni pristopi k interpretaciji dediščine, vključevanje skupnosti ter zadnje čase tudi uporaba umetne inteligence v muzejskem delu.
Damjana je diplomirana bibliotekarka in zgodovinarka. Kot predsednica Zveze bibliotekarskih društev Slovenije spodbuja izobraževanje knjižničarjev ter prenos tujih praks v slovensko okolje.
Urban je urednik digitalnih vsebin v Centralni ekonomski knjižnici Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Njegovo delo temelji na povezovanju tehnologije, ustvarjalnosti in knjižničarskega znanja, z namenom krepitve digitalne pismenosti in odzivnosti knjižnic na potrebe sodobnih uporabnikov. V zadnjih letih se osredotoča predvsem na prenos znanja v knjižničarsko skupnost – kot predavatelj predstavlja možnosti uporabe umetne inteligence v knjižnicah ter spodbuja razvoj digitalnih kompetenc, kritično razmišljanje o tehnologijah in praktične načine vključevanja umetne inteligence v vsakdanje delo.
