Specialne

dr. Dejana Golenko

Življenjepis

dr. Dejana Golenko, knjižničarska svetovalka in vodja knjižnice na Pravni fakulteti na Reki, znanstvena sodelavka

Leta 1999 je diplomirala iz hrvaškega jezika in književnosti na Pedagoški fakulteti v Osijeku. Študij bibliotekarstva je končala leta 2003 na Filozofski fakulteti v Osijeku. Leta 2013 je pridobila naziv višja knjižničarka, leta 2018 naziv bibliotekarska svetnice.

Končala je podiplomski univerzitetni študij Društvo znanja za prenos informacij na Univerzi v Zadru, Oddelek za bibliotekarstvo in leta 2016 doktorirala s področja informacijsko-komunikacijskih ved. Knjižnično delo je začela v knjižnici OŠ Marije in Line Umag, od leta 2003 je zaposlena, kot vodja knjižnice na Pravni fakulteti na Reki. Leta 2010 je prejela nagrado ‘Eva Verona’ Hrvaškega knjižničarskega društva.

V obdobju med 2012 do 2016 je bila predavateljica na dodiplomskem enopredmetnem študiju hrvaškega jezika in književnosti – bibliotekarstvo na Filozofski fakulteti na Reki.

Od leta 2014 je vodja Evropskega dokumentacijskega centra v okviru informacijske mreže Europe Direct v državah članicah Evropske unije na Pravni fakulteti na Reki. Je predsednica Sekcije za specialne in visokošolske knjižnice Hrvaške, Komisije za pravne in sorodne knjižnice pri HKD-u in Knjižničarskega društva Reka ter urednica strokovno-znanstvenega časopisa Knjižničar/Knjižničarka.

Bila je članica Komisije za pripravo standardov za visokošolske knjižnice pri NSK (2019) in svetovalnega odbora v okviru projekta Povečanje dostopa do elektronskih virov znanstvenih in strokovnih informacij (E-viri) pri NSK (2018/2019).

Od julija 2020, kot raziskovalka sodeluje v projektu Hrvaškega znanstvenega sklada Življenje v dobi COVID-19 (vodja projekta izr.prof. dr. sc. Dalida Rittossa).

Z izr. prof. dr. sc. Dalidom Rittossom je sonosilka programa Vseživljenjsko učenje: Pravo skupnosti, na Pravni fakulteti na Reki.

Dr. sc. Dejana Golenko je bila predavateljica na številnih znanstvenih in strokovnih domačih in mednarodnih konferencah s področja informacijskih in komunikacijskih ved.  Je avtorica znanstvenih in strokovnih prispevkov, katerih vsebina kaže, da so njeno področje zanimanja IP na visokošolski ravni in programi IP s področja prava, pravnega bibliotekarstva in informacijskega vedenja uporabnikov.

Več…

Programi informacijske pismenosti na področju prava: preteklost, sedanjost in prihodnost: študija primera na Pravni fakulteti na Reki

dr. sc. Dejana Golenko, , knjižničarska svetovalka in vodja knjižnice na Pravni fakulteti na Reki

Knjižnica
Hahlić 6, 51 000 Rijeka, Hrvatska
e-mail: dejana.golenko@pravri.uniri.hr

Zaradi razvoja IKT in pojava novih izobraževalnih konceptov in paradigem na univerzah je v celoti izražena potreba po razvijanju informacijskih veščin študentov. Študent se mora naučiti poiskati, uporabljati, ocenjevati, učinkovito presojati informacije, hkrati pa razvijati svoje kritično mišljenje in razvijati veščine, ki jih potrebuje, ne le v svojim akademskem, temveč tudi vseživljenjskem izobraževanju.

Poznavanje in uporaba informacijske tehnologije in informacijskih virov je povezana s potrebami uporabnikov, zato bi morali knjižničarji z njimi usklajevati svoje storitve in dejavnosti. Zato so programi informacijske pismenosti (IP) postali nepogrešljiv del dela visokošolske knjižnice, saj kompetence in veščine, ki jih zajema informacijska pismenost, postajajo pogoj za uspešno učenje študentov.

Ne glede na pomen formalizacije informacijske pismenosti je praksa v vsaki visokošolski knjižnici drugačna, ne le v Republiki Hrvaški, ampak tudi v svetu. Ta izziv je še toliko večji, ker ima vsaka znanstvena disciplina svoje specifike, zato morajo knjižničarji v visokošolskih knjižnicah pri oblikovanju programov IP pogosto upoštevati posebnosti znanstvenega področja.

Razlog za to je dejstvo, da je informacijska pismenost predpogoj za vseživljenjsko učenje, s povezovanjem osnovnih veščin in specifičnih veščin informacijske pismenosti posamezne znanstvene stroke, pa študenti pridobijo potrebne in celovite veščine informacijske pismenosti, ki jih bodo potrebovali v vsakdanjem življenju in delu.

Skozi izzive, s katerimi so se v preteklosti srečevali knjižničarji Pravne fakultete na Reki pri ustvarjanju in izvajanju programov IP, iz katerih so v sedanjosti nastali novi programi IP in ki že postajajo del nekaterih prihodnjih perspektiv, bo predstavitev osvetlila pomen celostnega pristopa informacijski pismenosti na višji ravni na primeru področju prava.

Prosojnice predavanja:

. . . .

Accessibility
X